Prvomajsko beljenje

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Rekreacija / četrtek, 7. maj 2015 / 10:58

Ali smo se posodobili ali nam je postalo preveč luštno ali pa sem jaz spet zabredel v preteklost. Pri rednem pregledovanju čivkov na Twitterju in objav na Facebooku namreč nisem zasledil, da bi kdor koli belil stanovanje. Starejši bralci pa se bodo spomnili časov, ko smo za vsake prvomajske praznike imeli kompletno dezinfekcijo stanovanja, odetega v povsem nov belež. Oprale so se tudi zavese, in potem ko so mame dale prat še poslednji 'laufer' in so očetje oprali poslednjega 'mačka' ... je bila spet šola. Ne vem, kdo zdaj beli stanovanja ravno v dneh, ko mu država da dela proste ure. Niti med sprehodom po domači ulici nisem opazil malarske lojtre niti Jupola niti 'mačkov' na teleskopskih palicah. Bil sem prepričan, da na Facebook sodijo samo idilične fotografije najboljšega počutja v najlepših koncih države, če že ne sveta. Pomehkužili smo se. Praznične dneve res preživljamo v brezdelju, zapravljanju denarja, na potovanjih. Če ste šli v smeri morja, ste najbrž tako kot jaz vsaj v času vožnje po avtocesti zagotovo pozabili na gospodarsko krizo. Če ste se peljali po stranskih cestah, ker nočete obrabiti vinjet, ste verjetno tako kot jaz opazili še gostejši promet, ki gre v smeri slane vode. Skozi leta mojega življenja s kolesom še nikoli nisem opazil toliko popotnikov na kolesih. Včasih, če se zopet vrnem v preteklost, je s kolesom na morje romal zgolj ekstremni kolesar, vagabund ali vsaj konkretno premaknjeni lunatik, ki nikoli ni imel za bencin. Danes oziroma na začetku letošnjih prvomajskih praznikov pa sem na poti med Gorenjsko prek Notranjske do Primorske srečeval kolesarje brez torb na prtljažnikih, brez karirastih srajc in papuč in dolgih las ter zmršenih brad. Srečeval sem kolesarje, ki jim je fura do morja zgolj izlet na koledarju. In v tej množici mi je samo eden pojamral, da je komaj ušel prvomajskemu beljenju. Joža je 'old fashioned guy' in se prvega maja tako kot jaz spominja zgolj zaradi zgodbic o Titu na Joštu in Jupola. Skupaj sva tiščala balanci vse do prvega klanca, ko mi je pomahal v slovo – tam nekje na zapuščenem asfaltu Kačič. Pred tem sem ga seveda vprašal, kako se je ognil prvomajskega beljenja, pa je dejal, da je ženi dal na izbiro morje ali 'mačka' – oboje ne gre. In izbrala je morje ... začuda, prvič v dolgoletnem zakonu. In potem je postal ljubosumen na njeno odločitev, a je bil kmalu izredno zadovoljen, da je snel okove starodružinske tradicije. A da sem se lotil tega pisanja o beljenju, so krive njegove besede, ki so pojasnile, da je po novem med rekreativnimi športniki prvomajsko beljenje v bistvu čas, ko prvič v sezoni zaužijejo sadove zimskih in spomladanskih vadb. Naša telesa naj bi se v tem času prvič v letu 'prebelila', dezinficirala, da bi na čistejšo podlago lahko padlo še več plodnega treninga. A tako? Sem najprej dvignil desno obrv, potem skušal dojeti, kaj je hotel Joža sporočiti, in ko me je zapustil osamljenega v razmišljanju, sem mu na spustu s Črnega Kala navidezno prikimal ...