Arbeit macht frei

Domnevam, da je geslo »Arbeit macht frei« znano večini od nas, tudi tistim, ki niso poznavalci nemščine in novejše zgodovine. Za citiranje tega napisa, ki razglaša, da delo osvobaja, imamo dvojni razlog. Prvi je jutrišnji praznik dela, drugi bližnja 70. obletnica konca druge svetovne vojne, v kateri je bila citirana trditev do konca zlorabljena. Napis Arbeit macht frei je namreč »krasil« vhode v zloglasna nacistična taborišča smrti. Da prihajajo na kraj, kjer delo osvobaja, so prebrale množice Judov in drugih, ki so vstopali. Prebrali so ga nad vhodi v Auschwitz, Dachau, Gross-Rosen, Sachsenhausen, Theresienstadt (Terezin) … Glede na to, kaj se je zgodilo z večino tistih, ki so bili v te kraje poslani, je bil to višek cinizma, ki so ga zmogli nacisti.

Da bi to reč bolje razumeli, pojasnimo izvor napisa. »Arbeit macht frei« je bil naslov novele, ki jo je leta 1872 objavil nemški nacionalist Lorenz Diefenbach; brali so ga tudi nacisti kot največji nacionalisti 20. stoletja. Po letu 1928 je to geslo uporabljala celo weimarska republika (tista vlada Nemčije, ki jo je 1933 nasledil Hitler); z njim je hotela ponazoriti blagodejnost javnih del, ki naj bi bila rešitev za problem velike brezposelnosti v državi. To geslo je bilo tudi parafraza srednjeveškega gesla »Stadtluft macht frei« (Mestni zrak osvobaja), ko je bilo v mestih pač več svobode kot na podeželju.

Manj cinizma je bilo v napisu »Jedem das Seine« (Vsakemu njegovo), ki je krasil vhod v taborišče Buchenwald in hotel povedati, da bo na tem kraju tisti, ki vstopa, dobil, kar si zasluži. Sicer pa se lahko 70 let po osvoboditvi in ukinitvi taborišč vprašamo, ali delo sploh kdaj osvobaja? Mar ne piše že na začetku Biblije, da bo mukotrpno delo v potu svojega obraza kazen za izvirni greh in da se bo ta kazen izvrševala, dokler bo trajal ta svet! Se je z delom v človeški zgodovini sploh že kdo osvobodil? Ne, ni se. Delo večini omogoča preživetje, to pa samo po sebi še ni svoboda. Svoboda je pravzaprav svoboda od dela. Svobodni so slej ko prej tisti, ki živijo od premoženja, ne od dela. Od zemljiške posesti, premoženja v zlatu in dragih kamnih, denarja v gotovini ali naloženega v vrednostne papirje … Z drugo besedo: od kapitala, ne od dela. V minulem stoletju smo mnogi verjeli ali dejavno sodelovali v utopičnem projektu, ki je potekal v znamenju trditve, da gre delu čast in oblast in ga je razglašal zlasti drugi od obeh totalitarizmov. Potem pa se izkazalo, da gre tudi v tem projektu za cinizem partijske vladavine. Komunistične partije so razglašale, da vladajo v imenu delavskega razreda, dejansko so vladale namesto njega. Tudi vodilni komunisti, ki naj bi se potegovali predvsem za skupnostni interes, so živeli predvsem od privilegijev oblasti in ne od lastnega dela.

Delo torej ne osvobaja. Mu gresta vsaj čast in oblast? Oblast očitno ne. Čast? No, pa naj bo vsaj čast. Ne glede na vse načine, na katere so se v minulem stoletju norčevali iz dela in delavcev, ostaja delo vsaj vrednota. Te si ne smemo pustiti vzeti. Če se tisti, ki živijo od privilegijev in od tistega, kar so nagrabili, delajo iz delavca norca, mora biti vsaj delavec sam na svoje delo ponosen. Če delo ne osvobaja in ne prinaša oblasti, potem naj mu ostane vsaj čast. Proletarci vse dežel, intelektualci in fizikalci, redno zaposleni in prekarci, ne smejo dopustiti, da se razvrednoti delo kot vrednota. To je aktualno bistvo prvomajskega sporočila. Ne delamo le zato, ker moramo, ampak tudi zato, ker je smiselno.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / ponedeljek, 19. november 2007 / 07:00

Gimnazijke pojejo, in to odlično

V začetku oktobra je Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj s tekmovanja v mestu Riva del Garda prinesel dve zlati priznanji. Sijoče pa je tudi vzdušje v zboru, ki vztrajno napreduje.

Objavljeno na isti dan


Kronika / sreda, 19. januar 2022 / 23:42

Pri zapuščanju sedežnice sta se zapletla

Kranj – Gorenjski policisti so v zadnjih dneh obravnavali tri nesreče na smučiščih. V dveh primerih sta smučarja padla sama, v tretji nesreči pa sta se smučarja, sicer svojca, s smučmi zapletla pri...

Kranj / sreda, 19. januar 2022 / 23:40

Tudi Komunala pomaga pri ozelenitvi Kranja

Kranj – Prizadevanjem Mestne občine Kranj za ozelenitev mesta se je pridružila tudi Komunala Kranj, ki je pred zmrzaljo uredila drevored lipovcev ob cesti Savska loka, in sicer od vhoda na Centraln...

Železniki / sreda, 19. januar 2022 / 23:37

Sanirajo plaz na regionalni cesti pri Lajšah

Lajše – Na državni cesti med Dražgošami in Kropo ta čas poteka sanacija plazu, ki je že pred časom nastal okoli tristo metrov naprej od cerkve v Lajšah v smeri proti Podblici. Sanacijo plazu in nas...

Škofja Loka / sreda, 19. januar 2022 / 23:37

Živahno na drsališču

Škofja Loka – Že od sredine decembra je skoraj vsak dan živahno na drsališču na Trgu pod gradom v Škofji Loki. Drsališče je zelo dobro obiskano in razveseljuje številne mlade in malo manj mlade, ob...

Kultura / sreda, 19. januar 2022 / 23:30

Teme aktualnega časa

Znan je tekmovalni in spremljevalni program 52. Tedna slovenske drame, ki bo po dveh letih ponovno v tradicionalnem terminu konec marca.