Zakaj ni gamsov

Gospod Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, navaja kot vzrok zmanjšanja števila gamsov klimatske razmere in zaraščanje planin.

Za tako izjavo sta možni samo dve razlagi: ali gospod Miran Hafner vidi lovišča Območne enote samo skozi okno svoje pisarne ali pa se spreneveda.

Dvaintrideset let sem bil član LD Tržič, od tega 14 let vodja sektorja Kukovnica Tolsti vrh, tri mandate (12 let) podpredsednik Lovske družine. Prav zaradi nestrinjanja pri gospodarjenju z gamsi sem zapustil lovske vrste.

Z naše kmetije se vidijo Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe: Kukovnica, Tolsti vrh in Storžič. Odkar pomnim, smo gledali v plazu pod Vrati, Širokem plazu, Krivem plazu in pod Tolstim vrhom trope gamsov. Tudi sedem solnic se vidi z naše kmetije v Kukovnici in Tolstem vrhu. Danes lahko ves teden gledam v tržiško lovišče nasproti, pa ne bom videl enega samega gamsa. Kot kmetu mi lahko verjamete, da vem, kako se poveča ali zmanjša čreda. Tako kot v hlevu je tudi pri gamsu. Če bo kmet dal iz hleva molznice in teleta, bo kmalu prazen hlev, če tudi ostanejo biki. Po filozofiji zavoda za gozdove bi moral stati v hlevu skoraj ob vsaki kravi bik. Kako bi se potem na pašniku biki preganjali za vsako kravo, si lahko predstavljate.

Tako je tudi pri gamsih zelo narobe, če je v času prska (v novembru) preveč kozlov. Zgubijo tudi do tretjine teže in če nastopi huda zima, marsikateri ne preživi.

Starosta slovenskih lovcev Miloš Kelih mi je dejal: če se je kdo zmotil in ustrelil gamsovo kozo, smo se mu smejali, ko sem ga vprašal, če so včasih streljali gamsove kozliče, mi je dejal: tega pa nismo nikoli počeli.

Prav to pa danes počenjajo lovci po direktivi Zavoda za gozdove. Najhujše pa je to, da si ene in iste gamse lastijo sosednje lovske družine. V Dobrči LD Tržič, LD Dobrča, LD Begunjščica in zavod za gozdove Kozorog Kamnik. V Kriški gori LD Tržič, LD Udenboršt in LD Storžič. V LD Tržič so še malo pred drugimi, upravni odbor si vsako leto med sabo razdeli gamsa.

Za primerjavo: zavod Kozorog Kamnik ustreli na 3500 ha 12 do 13 gamsov, LD Tržič pa na 2000 ha 21, v preteklem letu je en lovec (beri mrhar) uplenil šest gamsov.

Tudi planine, kakor trdi Miran Hafner, se niso v preteklih letih prav nič zarastle, nasprotno – s pomočjo subvencij so se še povečale.

Izboljšanje je mogoče samo na naslednji način: prepisati (in po hitrem postopku v parlamentu sprejeti) avstrijski zakon o lovu, kmetijski in gozdarski zakon.

Po podatkih, ki jih imam, je v Sloveniji preveč 1000 gozdarjev. Z upanjem, da bo ta prispevek bral tudi kakšen tak, ki odloča o naši usodi, vas lepo pozdravljam.

Jože Meglič Tič