Od kod radovljiški grb?

Besedilo: Tine Rezar
Kategorija: Gorenjska / sobota, 28. april 2007 / 06:00

V radovljiškem grbu je upodobljen človek, ki ima v eni roki kolo s šestimi naperami, v drugi roki pa del mesta. V pisni obliki in v pogovorih je bilo že veliko izraženih mnenj in razlag o pomenu kolesa, češ da so bili v mestu pomembni kolarji in so bili v simbolni obliki upodobljeni v grbu.

Radovljica ni bila nikoli ob pomembni prometnici, ob kateri naj bi se razvila kolarska obrtna dejavnost. Podana so bila tudi mnenja z ozirom na to, da so grb narisali samo na osnovi starega močno poškodovanega pečata, v katerem je dobro ohranjen človek z obročem. V tem obroču je bila opazna črna pega in del mesta. Kolo je bilo močno poškodovano in bi ostanek kolesa lahko zamenjal za kroglo. Tudi omenjena razlaga ni bila sprejeta.

Ob spremljanju vseh teh razlag in na temelju novega znanja menim, da se mora razlaga pomena kolesa v radovljiškem grbu iskati v drugi smeri. Kolo v grbu naj bi bilo po mojem mnenju simbol zgodovine in človek v njem naj bi poudaril njegovo zgodovinsko pomembnost. Za Radovljico sem ugotovil, da ime mesta izvira iz časov, ko so bili naši predniki še pogani. Torej je bil kraj naseljen že v času ustoličevanja koroških vojvod in predstavlja osrednjo točko okoliških koseških naselij.

Kje so bili naseljeni kosezi in kje so volili sodnika dežele, ni pisnih virov. Zgodovinarji se sklicujejo le na poznejše zapise, ki pa so pomanjkljivi. Dokazano je, da so kolonizatorji uporne koseze preseljevali in jih tiste okoli Gorij naseljevali v Bohinj. V Enciklopediji Slovenije sem našel podatek, da so bila koseška naselja v Zg. Gorjah, Poljšici, Višelnici, na Dobravi in tudi na Bledu. Za bohinjsko kotlino našteva koseška naselja Srednjo vas, Studor, Češnjico, Nomenj in Bohinjsko Bistrico. V okolici Radovljice na desnem bregu Save našteva Brda, Lipnico, Dobravo in Češnjico, na levem bregu pa Žirovnico in Brezje, na območju blizu Tržiča Popovo, Kovor, Hudo in Vetrno. Nekaj nižje teh vasi pa omenja Žiganjo vas, Olševek in Naklo. Vsi ti kraji zaokrožujejo območje Gorenjske in Radovljica predstavlja osrednji kraj, kjer naj bi se zbirali kosezi in volili sodnika dežele, ki so potem iz več dežel zbrani na Gosposvetskem polju ustoličevali koroškega vojvodo.

Da je bila Radovljica v zgodovini pomembna in da so tu volili sodnika dežele, je ohranjeno v ljudski miselnosti. Ta miselnost je kot ljudsko izročilo; ohrani se brez otipljivih dokazov. Tako je npr. v Radovljici in okolici ohranjena miselnost, da je bližji Volčji hrib grob zloglasnega Atile. Tudi ime gore Triglav ljudje spoštljivo izgovarjajo, bolj kot imena drugih gorskih vrhov, in ne samo zato, ker je najvišji vrh, ampak ima med ljudmi sama gora poseben pomen. Nekaj podobnega se mi je zgodilo, ko sem v osemdesetih letih 20. stoletja pogovarjal z nekim starejšim trdnim kmetom, ki je bil doma iz vasi blizu Besnice nad Kranjem. V pogovorih mi je omenil, da je zanje Radovljica pomembnejša od Kranja.

Pri ustoličevanju koroških vojvod so kosezi predstavljali karantansko ljudstvo kot dediči plemenskega zbora, ki je bilo povezano še s predfrankovsko dobe. Z najvišjimi oblastmi jih je povezovalo koseško sodišče. Bili so svobodni in vse do 16. stol. so bili samostojni kmetje in niso poznali suženjstva. Povezani so bili v posebne koseške skupine, lastne zgolj slovenski fevdalni družbi. Po letu 820 so ohranili pravico, da so odločali o novem vojvodu. So torej ostanek predrazrednega družbenega razslojevanja, ki je bilo povezano s posebnimi nalogami v ureditvi karantanske kneževine.

Pri ustoličevanju koroških vojvod na Gosposvetskem polju so bili prisotni sodniki dežel, ki so jih izvolili poprej izvoljeni zaupniki na srenjskih zborih. Sodnika dežele, menim, da so volili v Radovljici.

Vse do prve polovice 15. stoletju je bilo ustoličevanje koroških vojvod edinstveno in ga preostala Evropa ni poznala. Zaradi te posebnosti je po državljanski vojni Severna Amerika proučevala omenjeni obred in po njem napisala svojo ustavo.

Vojvoda so volili v Karantaniji, katere meje so se spreminjale. Prvotno je Karantanija obsegala le območje notranjega dela vzhodnih Alp, z gorami zavarovano kotlino ob Dravi in Muri. Okrog nje so bile pridružene tudi obrobne vzhodne in južne pokrajine, ki pa so bile včasih pod oblastjo nomadskih Obrov. Grofije ob Savi ter Zgornji in Spodnji Panoniji so bile leta 828 pridružene Karantaniji. Karantanija je okoli leta 1000 zajemala zelo veliko območje, ki je obsegalo Furlansko krajino, Kranjsko krajino, Savinjsko krajino, Podravsko krajino, Vojvodino Koroško, Karantansko krajino okoli Gradca in Grofijo ob zgornji Muri in Aniži.

Menim, da je človek v radovljiškem grbu sodnik dežele, ki je volil karantanskega vojvodo, in kolo v levi roki bi moralo imeti osem ali več naper, kar je simbol zgodovine.

Še nekaj o nemških imenih za Radovljico. Prvo nemško ime za Radovljico – Radilidorf – se pojavi sredi 11. stol. Kasneje se pojavijo še Ratsmannsdorf (1169), nato Rattmannstorf, ko se v drugi polovici 16. stol. mesto poimenuje Radmannsdorf, ime, ki je nastalo po opisu grba in se je tudi najbolj prijelo. Zaradi nereda v pisavi, ki je vladalo v srednjem veku, ni čudno, da so se po nemško pisana imena za Radovljico pojavljala v tako različnih oblikah.

Človeka v grbu Radovljice so v začetku poimenovali občinski človek, ker vloge sodnika dežele niso poznali. Tudi njegovi upodobitvi v grbu niso nasprotovali, ker sodnik dežele v mestu oziroma na vasi ni imel oblastvene vloge in ni krnil moči kolonistov. Volitve sodnika dežele so obravnavali kot del lokalne folklore.

Mnogim je znana vaška lipa v Vrbi na Gorenjskem, obdana s srenjskimi kamni. To ureditev okoli lipe so kot javna dela plačali Nemci med drugo svetovno vojno, originalni so bili namreč odstranjeni, le kamni bi morali biti lepo izklesani. V Vrbnjah pri Radovljici sem našel en srenjski kamen v obliki kvadra velikosti 25 krat 33 krat 54 cm, lepo iz vseh strani oklesan, izdelan iz bele trbiške breče. Srenjski kamni so bili v tistih časih različno veliki.