Jelenjadi je vse več, povzroča pa tudi vse večjo škodo v gozdovih. Bo ministrstvo dovolilo upravljavcem gorenjskih lovišč tudi nočni lov na jelenjad? / Foto: Gorazd Kavčič

Nad jelenjad tudi ponoči

»Jelenjad izstopa na pašo ponoči, takrat pa je ne smemo loviti,« ugotavljajo upravljavci gorenjskih lovišč. Ker vse težje izpolnjujejo načrte odstrela, ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagajo, da jim omogoči odstrel jelenjadi tudi v nočnem času pri dovolj močni naravni svetlobi.

V zavodu za gozdove ugotavljajo, da je škoda v gozdovih, ki jo jelenjad povzroča z objedanjem, lupljenjem in obgrizanjem dreves, večja na območjih, kjer je več jelenjadi, to je na Jelovici z obrobjem, na območju vzhodnih Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp ter v Zgornjesavski dolini. Ker je jelenjadi vse več tudi v zahodni Sloveniji, »prodira« v Gorenjsko lovsko upravljavsko območje tudi z Zahodno visokokraškega in Triglavskega upravljavskega območja, s tem pa povzroča probleme tudi na območjih Gorenjske, kjer jelenjadi doslej ni bilo.

Kranj – Desetletni lovsko uprav­ljavski načrt za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje za obdobje 2011–2020 predvideva znižanje števila jelenjadi, temu primerno se v zadnjih letih povečuje tudi letni načrt odstrela. V letu 2012 so v območju načrtovali odstrel 600 jelenjadi, letošnji načrt, ki ga je zavod za gozdove oddal v potrditev ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predvideva odstrel 840 živali. V prihodnje se bo načrt odstrela verjetno še zviševal. Upravljavci lovišč letne načrte večinoma izpolnjujejo v okviru dopustnih odstopanj, v zadnjem obdobju so jih predvsem zaradi mile zime, obilnega obroda plodonosnega gozdnega drevja ter daljšega obdobja meglenega in deževnega vremena v sredogorju slabše izpolnili v letih 2011 in 2014, posledica nižjega odstrela so bile večje škode na gozdnem drevju.

Kot ugotavlja Simon Tolar, predsednik Območnega združenja upravljavcev lovišč (OZUL) Gorenjskega lovsko upravljavskega območja, je načrtovani odstrel vedno težje doseči, lovci pa zaradi spremenjenih navad jelenjadi in vse bolj nepredvidljivega vremena porabijo čedalje več časa za uplenitev posamezne živali. Po veljavnem zakonu o divjadi in lovstvu je lov na divjad dovoljen le v času z uredbo določene lovne dobe, vsak dan med zoro in mrakom, ne pa ponoči, ko je dopustno loviti le divjega prašiča, zveri in polha. Že zdaj so nekateri lovci kršili zakonodajo in lovili jelenjad tudi ponoči – pri luni ali na snegu, kar je povzročalo spore v lovskih družinah; nekatere primere takšnega lova pa je obravnaval tudi lovski inšpektor.

Da bi upravljavci lovišč lažje dosegli načrtovani odstrel, je gorenjski OZUL predlagal ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi jim dovolilo lov na jelenjad tudi ponoči, ko je dovolj močna naravna svetloba. Ministrstvo je za strokovno mnenje zaprosilo kranjsko območno enoto zavoda za gozdove. V zavodu dajejo pozitivno mnenje, pri tem pa predlagajo, da bi upravljavcem dovolili nočni lov v času redne, z uredbo določene lovne dobe in ob dovolj močni naravni svetlobi – v času snega in slane, v času brez snega in slane, a ob polni luni. Dovoljenje naj bi veljalo za individualni način lova (čakanje) ter za lov na vse spolne in starostne kategorije jelenjadi.

Kot je pojasnil Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v kranjskem zavodu za gozdove, je jelenjad v zadnjih letih v marsikaterem lovišču pridobila značaj nočne živali, saj na travnike, pašnike, laze, krčevine in poseke, še posebej v območjih z večjim vznemirjanjem, izstopa šele po koncu večernega mraka, prav tako pa se zjutraj, še preden se začne daniti, že umakne v zavetje gozda. Še posebej pozno izstopa iz gozda na pašne površine v času močnejše nočne svetlobe, to je v času (polnega) meseca, ko marsikje na odprtih površinah v bližini gozdnega robu preživi tudi večji del noči. Ob dobri nočni vidljivosti so svetlobne razmere za lov celo boljše kot na primer v večernem mraku ali deževnem vremenu, ko je sicer lov na jelenjad po sedanji zakonodaji dovoljen. Individualni nočni lov (s čakanjem na pašnih površinah) ne bi pomembno motil jelenjadi oz. je ne bo motil nič bolj, kot jo že zdaj motijo zadnje čase vse bolj priljubljeni skupinski lovi na območjih, kjer jelenjad počiva in prežvekuje, pa tudi s svetilkami opremljeni nočni pohodniki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 20. maj 2020 / 09:49

Voden ogled razstave Živka Marušiča

Kranj – V Galeriji Prešernovih nagrajencev je razstava akademskega slikarja Živka Marušiča z naslovom Carnets podaljšana do 4. junija. V četrtek, 21. maja, bo ob 17. uri s kustosoma Nino J...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / ponedeljek, 1. junij 2015 / 15:37

Najlepši Slovenec je ...

To bomo izvedeli že konec naslednjega tedna. So se pa finalisti za mistra Slovenije 2015 dva dni družili v gorenjskem Hotelu Špik v Gozdu - Martuljku. Tokrat izbor za najlepšega Slovenca poteka že sed...

GG Plus / ponedeljek, 1. junij 2015 / 15:23

Slikovita Krnica, vrata v gorski svet

Šest kilometrov dolga alpska dolina je vse leto privlačna izletniška točka za številne pohodnike, za planince pa odlično izhodišče za osvajanje bližnjih vrhov.

Gospodarstvo / ponedeljek, 1. junij 2015 / 15:17

Bolj ekonomično in bolj ekološko ogrevanje

Skoraj vso zimo so pet kranjskogorskih hotelov ter prav toliko tamkajšnjih občinskih objektov ogrevali prek sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, s čimer so se za več kot dvajset odstotkov z...

Bohinj / ponedeljek, 1. junij 2015 / 15:00

Zlatorog na muhi politike

Zaradi zahtev občinskega sveta po doslednem izvajanju Zakona o gospodarskih javnih službah turiste, ki čakajo na turistično ladjico Zlatorog, ki jo upravlja zasebnik, čakajo zaklenjena vrata na pomolu...

Kronika / ponedeljek, 1. junij 2015 / 14:54

Frentz je priznal krivdo

Nizozemec Johannes Henrik Frentz, ki je v kleti nekdanjega hotela Gora oziroma TGT v Podljubelju gojil konopljo v modernem laboratoriju, se je odločil za priznanje.