Brez nepravilnosti pri gradnji vlake

V 22. številki Gorenjskega glasa je bil objavljen članek o vlakah na Rovniku z naslovom Brez nepravilnosti pri gradnji vlake.

Na Zavodu RS za varstvo narave (v nadaljevanju ZRSVN) želimo opozoriti na problematiko gradnje gozdnih vlak na območju Rovnika, ki je del območja Natura 2000 z imenom Bidovčeva jama. Območje je vključeno v evropsko mrežo območij Natura 2000 po direktivi o habitatih zaradi kvalifikacijskega habitatnega tipa Jame, ki niso odprte za javnost ter vrste netopirja mali podkovnjak. Območje v naravi predstavlja sistem jam in brezen, med katerimi sta najbolj znani Bidovčeva luknja in Jeralovo brezno.

Gradnja vlak na obravnavanem območju je bila izvedena na pobudo Župnije Besnica z namenom sanacije poškodovanih gozdov po žledolomu. Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS) je na podlagi pobude izdelal elaborat vlak. V prispevku je bilo navedeno, da so bile upoštevane vse usmeritve iz elaboratov vlak.

Na ZRSVN želimo opozoriti na to, da pri pripravi elaborata ni prišlo do usklajevanja posega v gozd z vidika varstva narave. Zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda (med 30. januarjem in 10. februarjem 2014) sicer omogoča gradnjo gozdnih vlak brez soglasij pristojnih soglasodajalcev. Zaradi občutljivosti gradenj na varovanih območjih (območjih Natura 2000) je bilo v sklopu izdelave Načrta sanacije gozdov, poškodovanih v žledolomu od 30. januarja do 10. februarja 2014, dogovorjeno, da bo ZRSVN sodeloval v postopku izdajanja soglasja za gradnjo gozdnih vlak.

Pri obravnavanem primeru se to ni zgodilo, zato trase vlak niso bile usklajene z vsebinami varstva narave. Prav tako v elaborat niso bili vključeni naravovarstveni pogoji oziroma usmeritve.

Posledice neusklajenega posega smo si skupaj z jamarskim društvom Carnicum Kranj ogledali na terenu. Novozgrajene vlake v zakraselem območju prečkajo jamske pojave, kot so razpoke in kaverne. Pri grad­nji je prišlo do poškodb sigastih tvorb in kalcitnih kristalnih zapolnitev. Vlake so na nekaterih mestih prerezale zapolnitve s kraško ilovico. Na vlakah je tudi viden jamski sediment (jamska ilovnata breča). Na podlagi terenskega ogleda ocenjujemo, da je s posegom prišlo do trajnih poškodb kvalifikacijskega habitatnega tipa Jame, ki niso odprte za javnost ter da bi lahko večino poškodb preprečili z izvedljivimi tehničnimi rešitvami pri umeščanju trase vlak in z upoštevanjem naravovarstvenih pogojev pri izvedbi gradnje. Zato smo poseg prijavili kranjski okoljski inšpekciji, ki je pristojna za nadaljnje ukrepanje. Pričakujemo, da bomo v prihodnje reševali posledice žledoloma brez poškodb naravovarstvenih vsebin.

Zavod RS za varstvo narave