Pretresli ravnanje ob potresu

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Kronika / četrtek, 16. april 2015 / 12:15

Na Bledu je v petek potekala velika regijska vaja Potres 2015, na kateri je sodelovalo kar dvesto petdeset članov različnih služb za zaščito in reševanje ter štirideset 'žrtev' potresa in njihovih svojcev.

Bled – V petek dopoldne je Bled stresel močan potres, ki je poškodoval osnovno šolo, vrtec in grad, v ruševinah je bilo ujetih več poškodovancev z različnimi poškodbami. Ponesrečenci so bili tudi v nakupovalnem centru in drugod po občini. S precej strašljivim scenarijem, ki glede na zgodovino ni nemogoč, saj je Blejski grad leta 1511 potres močno poškodoval, se je na obsežni regijski vaji Potres 2015 spopadlo dvesto petdeset članov za zaščito in reševanje iz enaintridesetih enot.

»Po grobi prvi oceni je vaja dosegla namen, za katerega je bila sklicana. Po strokovni plati je oceno še težko podati, saj bodo svoje povedali še ocenjevalci, šele nato bomo lahko ugotovili tudi morebitne pomanjkljivosti na strokovnih področjih. Namen vaje je namreč bil, da ugotovimo morebitne pomanjkljivosti in možnosti za izboljšave, kar je pri takšnem številu reševalcev in različnih načinih njihovega delovanja kar velik izziv,« je po koncu vaje prve vtise strnil njen vodja Jože Smole, sicer tudi poveljnik Civilne zaščite Občine Bled.

Vaja je potekala na šestih lokacijah, kjer je reševalce čakalo štirideset imitatorjev z najrazličnejšimi oblikami poškodb, za še večjo pristnost pa so poskrbeli igralci v vlogah svojcev, ki so motili delo reševalnih ekip. »Vajo smo načrtovali pol leta, načrtovana je bila tudi evakuacija otrok iz šole in vrtca, kjer smo imeli nekaj težav z organizacijo, zato je bila v tem delu vaja prilagojena. Izvedli smo evakuacijo osnovnošolcev, za katere upamo, da bodo iz te izkušnje potegnili tudi nekaj uporabnih znanj,« je še dodal Smole.

Vaje se je v vrsti imitatorjev ponesrečencev udeležila tudi trojica novinarjev, med njimi tudi avtor tega prispevka, tako da smo lahko neposredno izkusili potek reševanja in nadaljnje obravnave. Dragocena izkušnja nas ni pustila ravnodušnih, saj smo na lastni koži, sicer brez strahu, ki bi bil prisoten v resnični situaciji, lahko izkusili reševalne postopke, pristop reševalcev, njihovo prijaznost in pripravljenost ter težavnost njihovega dela. Kljub izvrstnemu vzmetenju in dobremu oblazinjenju transportnega vozička reševalnega vozila pa so luknjaste ceste vsem ostale najbolj v spominu, še posebno ob misli na tiste, ki jih izkušajo resnično bolni ali poškodovani.