Naglič, priimek iz greha

Besedilo: Tino Mamić
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 19. oktober 2020 / 14:31

Začenjamo objavljati novo rubriko o gorenjskih priimkih. Njen avtor je profesor zgodovine Tino Mamić (48) iz Kopra, ki po naročilu izdeluje družinska drevesa, piše rodbinske kronike in razlage pomene priimkov.

Gorenjski priimki (1)

Priimek Naglič izvira iz nemškega priimka Nagel. Nagel pomeni v stari nemščini žebelj ali klin. Izhaja iz poklica žebljarja, kovača, ki je ročno izdeloval, koval kline in žeblje. Nagel pomeni tudi noht, a v srednjem veku, ko so priimki nastajali, še ni bilo poklicnih pedikerjev … Obstaja še ena razlaga, ki pa je manj verjetna: nagel v zgodnji novi visoki nemščini pomeni domišljavost in nadutost. Torej bi šlo za priimek zaradi človekove lastnosti: priimek Nagel so dali nekemu domišljavcu.

Najbolj logična razlaga, da je ta gorenjski priimek nastal zaradi rože, zelo priljubljene na Gorenjskem, ki je hkrati slovenski nacionalni simbol, pa za priimek Naglič ne velja. Vsaj za kamniške Nagliče ne. Ravno tako za Nagliče ne velja razlaga jezikoslovca Kebra, da je priimek lahko nastal zaradi pridevnika nagel v pomenu hiter. Priimek Nagel so namreč v 18. stoletju zapisovali kot Nagel, ne pa kot Nageu. To pa pomeni, da gre za cvet nagelj, ne pa za človeka, ki je bil hiter ali nagel.

Priimek Naglič je nastal pred poltretjim stoletjem, ko se je v Mekinji vasi plemiču Petru Naglu in Neži Jemec rodil nezakonski sin Janez. Par ni bil poročen. Janez je bil njun edini otrok. Rodil se je 23. decembra 1769 približno ob enih zjutraj in bil krščen še istega dne.

Peter Nagel je bil častnik iz Palffyjevega regimenta, narodnost ni zagotovo znana, precej verjetno je bil Nemec. Čeprav je predzakonska spolnost takrat veljala za hud greh, pa je bil častnik Nagel vendarle zelo časten mož. Par se ni mogel poročiti zaradi prepovedi porok oziroma poročne kavcije, ki jo je uvedla Marija Terezija (1750). T. i. Heiratskaution je poroko častnikom v času vojaške službe dovoljevala le ob plačilu visoke odškodnine, namenjene morebitnemu preživljanju vdove. Cesarica se je torej bala, da bo v primeru smrti častnika država dobila vdovo, ki se ne bi mogla preživljati. Nižji kot je bil ženinov čin, višja je bila odškodnina. Poročnikova odškodnina je znašala kar njegovo desetletno plačo, stotnikova pa petletno. Nagel, ki je bil leta 1769 že poročnik, bi se tako lahko poročil, če bi plačal odškodnino 120 mesečnih plač! Častnik je kljub vsemu otroka uradno priznal in verjetno tudi finančno poskrbel za družino.

Neža Jemec je rodila v Mekinji vasi, vendar je bila tja priseljena. Od kod, ni znano. Glede na priimek lahko sklepamo, da iz bližnje okolice nekje med Kamnikom in Ljubljano. Imela je samo enega otroka. Zatem je v matičnih knjigah ne najdemo več. Mogoče se je odselila, mogoče tudi poročila.

(Se nadaljuje)