V Ameriki je nujno dvoje: umreti in plačevati davke

Jurček Žmauc, predsednik Slovensko-ameriškega poslovnega združenja v Clevelandu, o tem, kaj čaka slovenska podjetja, ki želijo vstopiti na trg ZDA.

Kranj – Amerika velja za obljubljeno deželo, deželo neštetih priložnosti, kot največje svetovno gospodarstvo seveda tudi za deželo poslovnih priložnosti. Po trgu ZDA z okoli 328 milijoni prebivalcev se seveda rada ozirajo tudi slovenska podjetja. Tu jim na pomoč lahko priskoči Slovensko-ameriško poslovno združenje (SABA), ki ga vodi nekdanji generalni konzul v Clevelandu Jurček Žmauc. Na nedavnem srečanju Odprite svoj trg v ZDA, ki ga je pripravila Obrtno-podjetniška zbornica Kranj, je predstavil osnovne značilnosti ameriškega trga.

Jurček Žmauc je bil dolga leta diplomat, nazadnje generalni konzul v Clevelandu v Ohiu od leta 2009 do 2015, ko je diplomatsko delo zamenjal za vodenje SABA, edine slovenske poslovne asociacije s sedežem v ZDA. Ustanovljena je bila leta 2010 tudi na njegovo pobudo. Sprva je delovala v Pittsburghu v Pensilvaniji, dve leti kasneje pa so njen sedež preselili v sosednji Ohio, natančneje v Cleveland, kjer živi največja slovenska skupnost v ZDA in v tujini nasploh. Ne preseneča torej, da je Cleveland od leta 1975 pobraten z Ljubljano. Danes v njem po neuradnih podatkih prebiva od petdeset do osemdeset tisoč Slovencev in Američanov slovenskega porekla. »Ni slovenske vasi, ki v Clevelandu ne bi imela vsaj enega svojega prebivalca. Naša skupnost je tudi še vedno zelo aktivna, produktivna in živa,« ugotavlja Žmauc.

Že kavo pijemo drugače

SABA je neprofitna organizacija, ki se financira iz članarin (petsto dolarjev na leto), donacij in tudi iz sredstev agencije Spirit. Namenjena je predvsem malim in srednje velikim podjetjem, ki sama ne morejo vložiti časa in denarja za prodor na ameriški trg, pravi Žmauc. »V Clevelandu so možnosti velike. Dostop do župana uredimo v nekaj dneh, saj se osebno poznamo. Enako je v Pittsburghu. Vsak, ki se včlani, je predstavljen tudi na naši spletni strani. Američani pa zelo radi klikajo, tako da lahko 24 ur na dan na spletni strani ameriške institucije pregledujejo informacije o naših članih.«

Od leta 2010 so v SABA poslovali s približno 80 podjetji iz Slovenije, pojasnjuje Žmauc: »Nekateri so bili zadovoljni že z našo analizo trga, z informacijo iz prve roke, drugi so dobili lokalnega partnerja in poslujejo še danes, največ pa je tistih, ki jih je strah velike oddaljenosti ZDA in s tem povezanih stroškov. A ravno zato smo mi tam, da namesto njih opravimo prve kontakte, prve analize trga ... Moje delo je držati nogo ob podboju, da se vrata ne zapro. Mi ne garantiramo posla, niti ne moremo biti vaši trgovski potniki, znamo pa zadržati vrata in vas spraviti skozi.«

ZDA in Slovenija sta sicer različna svetova, poudarja. »Že kavo pijemo drugače. Mi jo spijemo za mizo, Američan jo vzame pol litra za na ulico. Ko pridemo do razumevanja posla, pa sta sploh kot dan in noč. V SABA imamo s tem zdaj že ogromno izkušenj. Znamo poiskati mnenje, ali je poslovna ideja dobra za ameriški trg, ter ga posredujemo v Slovenijo. Delamo pa v obeh smereh – v Ameriko prihajajo predvsem produkti, znanje, slovenski 'know-how', v nasprotni smeri pa predvsem skušamo najti investitorje,« je razložil.

»Če hočeš poslovati v ZDA, sicer potrebuješ tri osebe. Prva je odvetnik za migracije, ki uredi vse papirje, vizume ... Drugi je odvetnik za patente. V Ameriki CE, ISO in drugi podobni certifikati ne veljajo nič, niti kanadski patenti ne. Brez njihovega UL-certifikata in FDA-certifikata za živilske produkte tam enostavno ni možno poslovati. Poleg tega ZDA sestavlja petdeset držav, to je petdeset licenc, petdeset dovoljenj, saj ni dovoljenja, ki velja za vso državo. Tretja oseba pa je, tako kot na vsakem drugem trgu, lokalni partner. In tu je glavna vloga našega poslovnega združenja, da s svojimi povezavami, kontakti, slovenskemu podjetju poiščemo lokalnega partnerja,« je nadaljeval.

Pri davkih ni šale

V ZDA lahko posluješ le, če dosledno spoštuješ tamkajšnjo zakonodajo, in takšen način dela ima tudi SABA, poudarja. »S podjetji, ki bi poslovala preko poštnih nabiralnikov, se ne ukvarjamo. Preko nas je možno samo normalno poslovanje, s sedežem podjetja, z davčnimi napovedmi itd. Ali boš delal po zakonu ali pa nič.« Američani so še posebej dosledni pri izpolnjevanju davčnih obveznosti, je dodal: »V ZDA sta obvezni le dve stvari – umreti in plačati davke. Kakšen FBI ali CIA, to ni nič v primerjavi s tem, ko se na vas spravi IRS (ameriška davčna uprava, op. p.). Teh se ne rešite.«

Precejšnja ovira za slovenska podjetja na ameriškem trgu je poleg oddaljenosti tudi njegova velikost. »Če se ameriška firma odloči za naročilo, vas zaradi količin strese. Tu zna nastati problem, kar smo se do zdaj že naučili. Namreč, ko že pridobimo vse papirje in izpolnimo vse druge stvari, pa na koncu dobimo naročilo in lahko samo ugotovimo, da potrebujemo dva milijona dolarjev, da vse skupaj poženemo. In tedaj se vse konča,« opozarja Žmauc.

Kot pojasnjuje, so v ZDA štirje nivoji oblasti: mesto, okrožje, zvezna država in federacija. »Vsakemu podjetju vedno povem, da sta zadnja dva nivoja za nas previsoko. Mi poslujemo na nivoju mesta in okrožja. Če prepričamo te ljudi, bodo že oni šli naprej. Mnogi bi radi osvojili celoten ameriški trg, jaz pa pravim, da če nam uspe dobiti Cleveland, imamo vsi kaj za delati. Ne nazadnje ima Cleveland 1,6 milijona prebivalcev, Pittsburgh 2,2 milijona. To je skupaj za dve Sloveniji,« je poudaril.

Da prideš na prodajne police ameriških trgovin, moraš sicer zadostiti enemu od treh pogojev: ceni, kvaliteti ali pa unikatnosti produkta, še pravi Žmauc in opozarja: »Ni takšen problem priti na trgovsko polico, glavni problem je, kako priti z nje, torej da bodo tvoj izdelek tudi kupovali.«