Za izsiljevanje v zapor

Kranjsko sodišče je sledilo obtožbi tožilstva, da je Anel Čordić pri izterjavi dolga od več oškodovancev uporabljal grožnje in nasilje, čeprav oškodovanci na sodišču tega niso potrdili.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so v četrtek zaradi dveh kaznivih dejanj izsiljevanja, dveh poskusov izsiljevanja in kaznivega dejanja samovoljnosti na enotno kazen dve leti in pet mesecev zapora obsodili Anela Čordića. Sodnica Andrijana Ahačič je namreč sledila obtožbam tožilstva, da je Čordić od leta 2011 do 13. oktobra 2014 na Jesenicah, v Kranju in Ljubljani od več oškodovancev z grožnjami in nasiljem izterjeval vračila posojil po oderuških obrestih, s tem pa si je pridobil večjo protipravno premoženjsko korist. Zaradi ponovitvene nevarnosti mu je podaljšala pripor, plačati pa bo moral tudi sodne stroške. Sodba ni pravnomočna, obramba pa je že napovedala pritožbo. »Sramota, sodba je v nasprotju z izrekom, zato komaj čakam, da sodišče izda pisno sodbo, da se bomo lahko nanjo pritožili,« je dejal zagovornik obtoženega Luka Zajc. Obtožbo zoper sprva soobtoženega Aleksandra Gavranića, katerega pregon je kranjska tožilka Vesna Primožič med sojenjem ustavila, je sodišče zavrnilo.

Tožilka Primožičeva je v končni besedi poudarila, da ne gre verjeti obdolženčevemu zagovoru, da pri izterjavi dolgov oškodovancem ni nikdar grozil ali bil do njih nasilen, prav tako je treba z rezervo jemati izjave vseh oškodovancev, razen Sanela Kalabića, ki je policiji tudi prvi podal prijavo, da Čordić pri izterjavi dolga ni uporabljal groženj ali sile in da so se sami strinjali z (pre)visokimi obrestmi za prejeta posojila, ker da so tako govorili zaradi strahu pred obtoženim. Nasilne metode izterjave dolgov so po njenem tudi iz zapisov pogovorov na facebook profilu. »Obdolženi se je preživljal tako, da je z izkoriščanjem oškodovancev pridobival protipravno premoženjsko korist. Oškodovanci so zaradi pritiskov, groženj in nasilja pristajali na njegove pogoje, dolgov pa se nikakor niso mogli rešiti,« je poudarila. Tožilka je sicer sodišču predlagala, da Čordića obsodi na tri leta in štiri mesece zapora.

Čordićev zagovornik Luka Zajc je v obširni sklepni besedi sodnico večkrat opozoril na načelo »indubio pro reo«, tj. domnevo nedolžnosti, po kateri mora sodišče dvomljiva ali nedokazana pravno relevantna dejstva razlagati v korist obdolženega. »Sodišče ne more izdati obsodilne sodbe, če oškodovanec vsaj enkrat v kazenskem postopku ne potrdi obtožbe. In v tem postopku niti eden od oškodovancev na sodišču ni potrdil, da je Čordić grozil ali izvajal nasilje. Razen Kalabića, pa tudi on je povedal, da z obtoženim nikoli ni imel težav, edino grožnjo pa je po SMS-sporočilu prejel dan pred Čordićevo aretacijo, a še tedaj je Kalabić obtoženega namerno sprovociral, ker mu je to pomagalo, da je policiji sploh lahko podal prijavo,« je dejal odvetnik, prepričan, da je bila prvotna prijava zoper Čordića lažna in napihnjena, ker Kalabić in ostali oškodovanci niso hoteli več odplačevati dolga. »In to so s tem postopkom tudi dosegli, saj se je Čordić vsem terjatvam odpovedal,« je nadaljeval odvetnik in poudaril, da posojanje denarja, četudi za oderuške obresti, kar pa po njegovem sploh niso bile, v Sloveniji ni kaznivo dejanje. Glede groženj, zapisanih na facebooku, je Zajc ocenil, da so bile indirektne in da je šlo zgolj za hvalisanje. Po mnenju zagovornika bi lahko sodišče Čordića kvečjemu obsodilo za samovoljnost, nikakor pa ne zaradi izsiljevanja, saj to ni podprto z dokazi.

Sodnica Ahačičeva je v kratki obrazložitvi sodbe povedala, da je izvedeni postopek dokazal nezakonita dejanja obtoženega. Oškodovanci so na sodišču sicer res zanikali, da bi obtoženi uporabljal grožnje in silo, vendar pa po njenem mnenju drugi dokazi govorijo nasprotno.