Počuti se kot doma

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / torek, 14. april 2015 / 10:10

»Prihajam iz mesta Comarnic na sončni strani Karpatov. Pokrajina je precej podobna Gorenjski, ljudje tam in tu so podobni, gojijo tradicionalne vrednote, kar mi je blizu. V Slovenijo me je najprej pripeljala raziskovalna radovednost, kako je videti veličastna slovenska kraška pokrajina v živo in ne samo v strokovni literaturi, potem sem se zaljubila v Kras in v Gregorja. Poročila sem se v Kranj.«

Magdalena Năpărus, poro­čena Aljančič, je Slovenijo prvič obiskala leta 2007. Doktorica geografije je velika ljubiteljica kraške pokrajine, za diplomsko nalogo in podiplomski študij je to pokrajino raziskovala v rojstni Romuniji, kjer je pod Karpati bolj divji kraški svet, in v ravninski Belgiji, kjer kraški svet odlikuje njegova starost. Za Slovenijo pa tako velja, da je, gledano globalno, 'meka' kraškega sveta. Leta 2007 je Magdalena dobila priložnost, da se udeleži mednarodne konference v Postojni. »Enostavno moraš priti in slovenski Kras doživeti. Videla sem že veliko kraških jam, ampak prav nobena doslej se ne more kosati s slovenskimi po biodiverziteti in po kraljestvu oblik,« je pred nekaj dnevi navdušeno opisovala Magdalena. In v nekem trenutku – kdor verjame v usodo, bo bržkone to pripisal kar njej – sta trčila dva sorodna svetova, dve sorodni duši. Magdalena je spoznala Gregorja, biologa, jamarja, raziskovalca človeških ribic. »Spoznala sva se leta 2008 ob mojem ponovnem delovnem obisku Slovenije. Do tistega trenutka sem na kraško pokrajino gledala bolj z geografskega vidika in biodiverziteto z znamenito človeško ribico doživela zgolj kot znamenitost Postojnske jame tako kot ostali obiskovalci. Dejansko bližino in 'vrednost' človeške ribice sem začutila šele, ko sem obiskala Jamski laboratorij Tular v Kranju, ki ga vodi Gregor. Spoznala sem končno, kako dragocen del življenja jamskega sveta imam pravzaprav priložnost spremljati,« je dejala Magdalena.

Civilno v Sloveniji, cerkveno v Romuniji

Magdalena in Gregor sta se spoznala junija, avgusta istega leta jo je že obiskal v Comarnicu, približno sto kilometrov severno od Bukarešte, pod vznožjem Karpatov. »Gregor hitro naveže stike, kar je njegova velika prednost. Morate vedeti, da je bila Romunija petdeset let pod diktaturo, zelo zaprta država, ljudje s(m)o živeli v strahu, sosed sosedu ni zaupal. Težko je kar čez noč spremeniti desetletja zgodovine, z mlajšimi generacijami pa prihaja več odprtosti in zaupanja. Šele kot odrasla oseba sem spoznala, da se lahko sproščeno pogovarjam tudi s tujci. Moj prvi korak izven Romunije je bil leta 1992 in zdelo se mi je, kot da na novo odkrivam svet,« je pojasnila sogovornica. Romunija je vstopila v Evropsko unijo leta 2007, Gregor težav s prestopom meje in obiskom Magdalene ni več imel. Lansko leto sta se poročila, civilno v Sloveniji, cerkveno v Romuniji, za stalni dom sta izbrala Kranj, v katerem je odraščal Gregor. Za Magdaleno odločitev niti ni bila tako zelo težka, saj pravi, da se iz veliko vidikov počuti kot doma. Gorenjska pokrajina s svojo naravno konfiguracijo jo spominja na njeno domovino, ljudje živijo tradicionalno življenje, kar je z njenega vidika v redu, ker se zato počuti bolj varno. Tudi v kulinariki Magdalena najde veliko podobnosti z jedmi na žlico, pripravo mesnih jedi. Lepo sta povezala kulturi, tradiciji, ljudi ...

Ogovorite jo kar po slovensko

Slovenščine jo je najprej učil Gregor, poskušala je z učenjem tudi sama, vendar hitro ugotovila, da potrebuje več spodbude. Kmalu po selitvi v Slovenijo je eno leto delala na projektu v Švici in njena slovenščina je spet malo počivala. »Nekaj najboljšega, kar sem v zadnjega pol leta lahko naredila za izboljšanje svoje slovenščine, je bil štiridnevni tečaj jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti z modernim, intenzivnim, interaktivnim pristopom. V tako kratkem času sem usvojila najbolj pomembne jezikovne poudarke, predvsem pa dobila več poguma, da slovensko tudi govorim, ne samo poslušam. Januarja sem se v Mestni knjižnici Kranj pridružila bralnemu krožku Damjane Pečjak v projektu Modro brati in kramljati. Gre za izredno zanimiv, koristen in prijeten projekt, ki ga vodi Damjana Mustar, zanj je bila Mestna knjižnica Kranj nagrajena z ugledno mednarodno nagrado za inovativno promocijo pismenosti 2015. Najpomembnejše pri mojem razumevanju slovenščine pa je to, da sem postala dejavnejša v medosebnih odnosih. Z Gregorjem sva člana Jamarskega društva Carnium Kranj, vendar dokler nisem začela govoriti tudi slovensko, nisem prav pogosto hodila na sestanke in srečanja. Ko sem začela govoriti slovensko, sem ugotovila tudi, da so ljudje mnogo prijaznejši do mene, kot sem mislila, da so. Jezik je lahko ovira, in ko jo odpraviš, se približaš ljudem. Ne razumem namreč več samo posameznih besed, ki mi jih pripovedujejo, razumem tudi, kaj mislijo s tem. Zdaj je res drugače.« Magdalena poleg materne romunščine ter slovenščine govori tekoče angleško in francosko.

Soproga in raziskovalka

Magdalena je mednarodno priznana strokovnjakinja za analizo okolja v Geografskem informacijskem sistemu (GIS), ki pa si z mnogimi deli težave nezaposljivosti v slovenski znanosti. Z zaupanjem v boljšo prihodnost uživa v veselem družinskem življenju, kot prostovoljka pa skupaj z možem dela na projektih Jamskega laboratorija Tular. Za promocijo naravoslovnega študija med dijaki Gimnazije Kranj je pripravila tečaj GIS, sodelovala je v mednarodnem projektu raziskovanja pri razširjenosti človeške ribice v Bosni in Hercegovini in v Črni gori, kjer so z Gregorjem in ekipo mednarodnih strokovnjakov razvili inovativno metodo za ugotavljanje prisotnosti človeške ribice na terenu z vzorčenjem okoljske DNK. S projektom S človeško ribico si delimo odvisnost od podtalnice in podporo Norveškega sklada so se letos usmerili v varstvo izjemno redke in ogrožene črne človeške ribice iz Bele krajine. Magdalenin prispevek bo razvoj GIS orodja za analizo vpliva onesnaževanja pitne vode na kraških območjih. Z doc. dr. Matjažem Kuntnerjem iz ZRC SAZU modelira, kako se bodo zaradi globalnega segrevanja selili tropski pajki, s tem pa razkrivata tudi del naše prihodnosti. Magdalena pravi, da jo privlači multidisciplinarnost njenih raziskav.

Zanima jo veliko različnih stvari, pomembno je, da so kreativne, pa naj bo to kuhanje ali potovanja, ki jih imata z Gregorjem rada čez vse. No ja, pa Edwarda Cluga, umetniškega vodjo mariborskega baleta in verjetno medijsko najbolj prepoznavnega Magdaleninega rojaka imata z Gregorjem tudi v načrtu še spoznati ... Septembra zakonca Aljančič za jamarje pripravljata ekskurzijo v Magdalenin romunski kras.