Glasba most do otrok

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / torek, 7. april 2015 / 08:38

V Glasbenem centru DoReMi že deseto leto v njihove programe uspešno vključujejo tudi učence z motnjo avtističnega spektra. Ti so s svojim nastopom v četrtek popestrili odprtje fotografske razstave v preddverju državnega sveta, ki so jo pripravili ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu.

Bled – »Na začetku je šlo tudi za vprašanje poguma. Okolica je bila zelo skeptična, češ kako naj bi se ti otroci ukvarjali z glasbo, če se še obnašati ne znajo,« je razložila Nuša Piber iz Glasbenega centra DoReMi, ki je prvega učenca z motnjo avtističnega spektra začela poučevati pred desetimi leti. A prav glasba jim je pomagala zgraditi most do teh otrok, je poudarila in dodala, da po vseh teh letih že lahko rečejo, da so dosegli vse, kar so otrokom obljubili. »Lahko se ukvarjajo z glasbo in nastopajo, najpomembneje pa je, da so tu sprejeti in se uspešno vključujejo tudi v skupinski pouk.«

Pet učencev se je v torek zbralo na skupni vaji pred četrtkovim nastopom in so z veseljem pokazali, kaj vse že znajo. Kot so nam zaupali, je to rezultat trdega dela. »Vsak dan vadim vsaj pol ure do največ eno uro,« je razložil Bor Maltar, ki za nagrado potem lahko odigra kakšno računalniško igrico. Jernej Arko se je pohvalil, da se je v treh letih naučil igrati že vsaj petdeset skladbic, pred nastopom pa nima prav nobene treme, je zagotovil. »Jaz pa sem malo živčen,« je prostodušno priznal Bor. S svojim neverjetnim posluhom vsakogar očara tudi Nal Frankovič, ki se po pouku v glasbeni šoli s starši najraje odpravi v avtosalon občudovat avtomobile, ki so njegova druga velika strast. »Prodajalca je enkrat močno prestrašil, ko mu je uspelo vžgati avto,« se posmeje njegov učitelj klavirja Primož Kerštanj. Ob poslušanju Patrika Gorjaka pri igranju na klavir bi verjetno marsikdo težko verjel, da se je začel učiti šele lani. Matic Jensterle, ki je bil prvi učenec z motnjo avtističnega spektra v omenjeni glasbeni šoli, pa se igranja klavirja uči že deset let. »Zelo rad igram. S staro mamo vadiva prav vsak dan.«

Tudi Nuša Piber jih je pohvalila, da so med najbolj vestnimi učenci, saj redno obiskujejo pouk in vadijo. »Ti učenci in njihovi starši tudi meni kot staršu predstavljajo zgled, saj se že od vsega začetka zavedajo, da ni nič samoumevno in da se otrok ne bo ničesar naučil, če ne bodo garali,« je pojasnila in dodala, da so pripravljeni ogromno vložiti v to, da bo otrok napredoval tudi samo za majhen korak. »Tem otrokom glasba pomeni zelo veliko, zato so se pripravljeni zelo potruditi.« Že samo to, da obsedijo na stolu, včasih od njih zahteva ogromno truda. »A če najdemo pravo stvar, smo lahko do njih tudi zelo zahtevni.« Na začetku pri vsakem največjo oviro predstavlja komunikacija, ki jo poskušajo vzpostaviti prek preprostih pesmic ali ritma. Na kožo jim je pisan tudi metodološki sistem Edgarja Willemsa, po katerem poučujejo v omenjeni glasbeni šoli, saj je zelo »urejen«, ure so koncipirane po dejavnostih. »Metoda pa omogoča tudi uvid v otroka, kar zadeva slušno zaznavanje, telesni razvoj in komunikacijo,« je razložila Nuša Piber.