V spomin: Janez Gašperšič (1928–2015)
V intervjuju za Ločanko je pred petnajstimi leti Janez povedal, da je star Ločan tisti, ki je imel že vsaj stare starše v Loki in ima domače ime. Pri nas recimo, je rekel, je bilo pri Klanfarju v Spodnjem Karlovcu. Tam je bil rojen 1928. leta kot najmlajši od petih otrok. Imel je dve leti, ko mu je umrl ata, in pet, ko mu je umrla še mama. Pet otrok je vzel k sebi stric.
Po končani srednji elektro šoli v Zagrebu se je leta 1948 zaposlil v Elektru Gorenjska, leta 1959 pa je na željo loške občine odšel za direktorja v podjetje ELRA. Leta 1966 se je vrnil v Elektro Gorenjska in do upokojitve vodil službo za prodajo in prevzem električne energije.
Kot takrat vsi loški športniki je telovadil in igral nogomet. Sčasoma je postal dober smučar, najboljši v loškem klubu, in prišle so prve zmage. Nekaj časa je bil tudi mladinski reprezentant. Vendar se je zaradi šolanja v Zagrebu moral odreči tekmovalnemu smučanju. Kljub temu je z njim ostal neločljivo povezan. Janeza je odlikovala preudarnost, mirnost, poštenost in predvsem delavnost. Dejaven je bil na več področjih. Smučarskemu klubu je predsedoval med letoma 1967 in 1979. Za svoje predano delo je bil večkrat odlikovan. Dobil je državno odlikovanje zasluge za narod orden s srebrno zvezdo. Za področje športa sta leta 1980 z ženo Cirilo prejela Bloudkovo plaketo. Leta 1972 je prejel zlato plaketo ob 50-letnici SZJ, 1996 srebrnega bloškega smučarja SZS, 2006 spominsko plaketo ob 100-letnici loškega športa in leta 2011 svečano listino Športne zveze Škofja Loka.
S svojim delovanjem v loškem smučarskem klubu je bil eden tvorcev zlatega obdobja slovenskega smučanja. Prijatelji in smučarji ga bomo ohranili v najlepšem spominu.