Zbirajo podpise za spremembo zakonov

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 7. april 2015 / 10:14

Kmetijsko gozdarska zbornica zbira podpise volivcev za spremembo zakonov o dohodnini in o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.

Kranj – V petek, 27. marca, je začel teči 60-dnevni rok, v katerem bo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije poskušala pridobiti zadostno podporo za spremembo zakona o dohodnini in zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Zbornica je pobudo za spremembo obeh zakonov vložila v državni zbor 12. marca, zdaj pa ima do 25. maja čas, da zbere in v državni zbor vloži najmanj pet tisoč obrazcev z jasno izraženo podporo zakonskim spremembam. Kmetje in drugi državljani z volilno pravico izrazijo podporo tako, da na upravni enoti ali na krajevnem uradu izpolnijo predpisan obrazec, ki ga nato oddajo območni enoti zbornice ali ga pošljejo na sedež zbornice v Ljubljano.

Kot je ob začetku zbiranja podpisov dejal predsednik zbornice Cvetko Zupančič, ne gre le za spremembo zakonov, ampak tudi za protest proti državi, ki ni pokazala razumevanja za spremembe, ki bi koristile kmetom. Pri zakonu o dohodnini predlagajo (do celovite ureditve obdavčitve kmetijstva) ukinitev obveznega vodenja knjigovodstva za kmetije, ki imajo več kot 7500 evrov dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Po mnenju zbornice je prag 7500 evrov postavljen zelo nizko in vključuje tudi kmetije, ki po velikosti niso primerljive s kmetijami v drugih evropskih državah, ki morajo voditi knjigovodstvo. Ker se z lanskim letom obdavčljive subvencije v celoti vštevajo v davčno osnovo, se bo število kmetij, ki bodo morale voditi knjigovodstvo, s 1. januarjem prihodnje leto še povečalo. Med obdavčljive subvencije sodijo tudi nekatera plačila, ki nimajo značaja rednih letnih prejemkov, vendar pa vplivajo na višino dohodkov in s tem na doseganje praga za vključitev v obvezno knjigovodstvo, v katerem pa mora kmetija potlej ostati vsaj pet let. Obdavčitev bi po mnenju zbornice morali uskladiti z letos uveljavljenimi spremembami ukrepov kmetijske politike in iz obdavčitve izvzeti plačila za t. i. zeleno komponento, ki tudi v drugih evropskih državah ne bodo obdavčena. V zbornici so prepričani, da državni proračun z ugotavljanjem davčne osnove na podlagi dejanskih dohodkov in odhodkov ne dobi od kmetijstva več davkov, kot bi ga v primeru pavšalne obdavčite, vodenje računovodstva pa povzroča kmetijam le dodatno administrativno breme in stroške.

In zakaj v zbornici predlagajo spremembo za­kona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov? Kot je pojasnil predsednik zbornice Cvetko Zupančič, težave izvirajo iz lanskega leta, ko je sklad še pred uveljavitvijo zakona o davku na nepremičnine zvišal najemnine za državna kmetijska zemljišča za 17,5 odstotka, a jih potem, ko je ustavno sodišče zakon razveljavilo, ni znižal. Zbornica zdaj s spremembo zakona predlaga, da bi bili v svetu zavoda tudi trije člani zbornice oz. najemnikov državnih zemljišč. Druga »vroča točka«, na katero opozarja zbornica, je oddajanje državnih zemljišč v najem. Zakon sicer določa prednostni vrstni red upravičencev, sklad pa se v primeru, ko se za najem istega zemljišča poteguje več enakovrednih ponudnikov, po pravilniku odloča za licitacijo, na kateri »zmaga« tisti, ki ponudi višjo ceno. Glavni kriterij ne more biti denar, takšna zemljiška politika ni razvojna, poudarjajo v zbornici, kjer s spremembo zakona predlagajo za takšne primere druge kriterije, na podlagi katerih bi ugotavljali, koliko najem zemljišča prispeva k širitvi kmetije, podpira mlade gospodarje, spodbuja zaposlovanje ... »Ne more nekdo, ki je star osemdeset let, ima denar, a nima nobene razvojne perspektive, nabijati cene nekomu, ki ima perspektivo, a ne tako zelo veliko denarja,« je bil slikovit Cvetko Zupančič.