Kranj je tudi Maistrovo mesto

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Kranj / sreda, 1. april 2015 / 11:07

V soboto so se v Kranju s spominsko svečanostjo in skupščino Maistrovih društev spomnili obletnice generalovega rojstva.

Kranj – Kranj je bil letos izbran za enega od prizorišč svečanosti v spomin na rojstvo generala in pesnika Rudolfa Maistra. Zaveden Slovenec, ki se je za svojo domovino boril z orožjem in kulturo, je bil rojen 29. marca leta 1874 v Kamniku, v Kranju po je obiskoval gimnazijo in je zato še bolj povezan s tem mestom. V soboto dopoldne sta kranjsko Društvo generala Rudolfa Maistra in Zveza društev generala Maistra najprej pripravila svečanost pred generalovim spomenikom na hiši na Maistrovem trgu, v kateri je kasnejši slovenski poveljnik stanoval. O njem je govoril predsednik kranjskega Društva general Rudolf Maister Janez Tavčar, kulturni program pa so pripravili dijakinje in dijaki Gimnazije Kranj. Janez Tavčar je povedal, da je general Maister s svojim bojem za Koroško odločilno prispeval k ozemeljski podobi sedanje Slovenije, bil pa je primer domoljubnega bojevnika, ki se je za svoj narod boril z orožjem in kulturo.

Po proslavi je bila v dvorani Mestne knjižnice Kranj 10. skupščina Zveze društev general Maister, ki so se je udeležili predstavniki sedemnajstih od skupno 23 Maistrovih društev, med gosti pa so bili tudi kranjski župan Boštjan Trilar, predstavnik ministrstva za obrambo in zastopniki drugih veteranskih organizacij. Zborovalci so se posebej spomnili srbskega znanstvenika Mihajla Pupina, ki ima veliko zaslug, da je zgornji del Gorenjske po prvi svetovni vojni ostal jugoslovanski. Njemu v čast bodo 8. oktobra na Bledu postavili spomenik, kamor je srbski znanstvenik, ki je živel v Ameriki, večkrat prihajal. O lanskem delu društev in zveze je poročal njen predsednik Milan Lovrenčič. Zanj je bilo značilno pomanjkanje denarja, vendar so društva po svojih močeh vseeno spodbujala družbo in politiko k domoljubnemu ravnanju in domoljubni vzgoji, ki mora mlade prepričevati, da Slovenija ni le država, ampak tudi naša domovina. Na skupščini so ponovno predlagali, da mora slovenska politika vztrajati, da bo naša država med podpisniki Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, ki jamči pravice Slovencem na Koroškem.