Z Bleda s šunko in hrenom

Smučarska tekačica Katja Višnar pravi, da je bila v letošnji zimi pripravljena bolje, kot so to pokazali rezultati. Šesta sprinterka sezone se je za en teden ustavila doma na Bledu, včeraj pa se z velikonočnimi dobrotami vrnila nazaj k izbrancu na Norveško.

Bled – Katja Višnar je najboljša slovenska smučarska tekačica letošnje zime. V seštevku sprintov je tako kot lani končala na šestem mestu, v skupnem seštevku svetovnega pokala je petindvajseta. Z izbrancem Olo Vignom Hattestadom, enim najboljših sprinterjev med smučarskimi tekači na svetu, živi v bližini Lillehammerja na Norveškem, pretekli teden pa je prišla domov na Bled in nastopila tudi na tekmah državnega prvenstva. Pogovarjali sva se v nedeljo, včeraj je že poletela nazaj domov na Norveško. Kot pravi 31-letna Blejka, članica TSK Bled, je njen dom tako tam kot tukaj.

Že večkrat ste dejali, da vam življenje na Norveškem zelo ustreza. Vanj vnašate tudi kaj slovenskega?

»Življenje tam mi res zelo ustreza, tudi zaradi treninga. Mimo najine hiše je speljana tekaška proga, tako da so pogoji zares idealni. Še vedno imamo en meter snega in lani smo tekli do sredine maja. Ne počutim pa se Norvežanka. Nisem se še povsem preselila na Norveško. To se bo verjetno zgodilo po koncu kariere. Večino stvari imam še vedno v Sloveniji, tudi zaposlitev v carinski upravi, zdravstveno zavarovanje uveljavljam tukaj. V najino življenje seveda vnesem kaj slovenskega. Ohranjam slovenske običaje, ki sem ji navajena od doma. Tako bo tudi za velikonočne praznike. Iz Slovenije bom prinesla hren in šunko, česar tam nimajo, pobarvala bom pirhe. Velike noči ne praznujejo kot mi. Predvsem uživajo v naravi. Z njegovo družino bomo šli najprej skupaj na smuči, nato zakurili ogenj, pekli klobase in se družili.«

Vrniva se k svetovnemu pokalu. V seštevku sprintov ste končali na šestem mestu, za štirimi Norvežankami in Švedinjo. Zadovoljni?

»Imela sem višje cilje, tako da sem zaradi tega morda malce razočarana. Sezona sicer ni bila slaba. Lahko si čestitam, da sem jo končala na takšnem nivoju kot lansko, kljub temu da mi vmes na nekaj tekmah ni šlo: ali zaradi lastnih napak ali zaradi servisa. Napak se potem nabere kar malo preveč. Mislim, da sem bila pripravljena bolje, kot so to pokazali rezultati, a tak je šport.«

Največje razočaranje je bilo 11. mesto v sprintu na svetovnem prvenstvu. So solze že pozabljene?

»So. Najbolje, da takšne tekme čim prej pozabiš. Treba je gledati naprej. Analizo sezone sem večinoma naredila, piše se že načrt za novo, za naslednja leta do olimpijskih iger.«

Kakšni so ti načrti?

»Za naslednjo sezono še nisem povsem prepričana, kako bom izpeljala trening, katere tekme bodo prioritetne, ker bo to sezona brez svetovnega prvenstva in olimpijskih iger. To je primeren čas za vpeljavo kakšnih sprememb, novosti. Naslednje olimpijske igre, na katerih bo sprint v meni ljubši klasični tehniki, so zame velika motivacija. Je pa do tja še dolga pot«.

Kdo vam piše program?

»Doslej sem imela svoj program, za letošnjo sezono pa sva ga pripravila skupaj z Norvežanom Oyvindom, svetovalcem naše ekipe, ki mu zaupam.«

Kaj pa vam je v športnem smislu dal Ola?

»Teh stvari je kar veliko. Po mojem mnenju bi že prej zaključila s tekom, če ga ne bi spoznala. Zelo me je motiviral, prikazal tek v drugačni luči, ne da te nekdo nadzoruje, temveč da sam sebe spoznaš, kaj je zate najboljše, da si sam svoj trener. To je bila tista prelomna stvar, da sem se razvila v boljšo tekmovalko, da sem začela sama sebe trenirati, se poslušati.«

Kdaj se naslednjič vrnete v Slovenijo?

»Naslednjič prideva skupaj, maja za cel mesec. Ola ima zelo rad Slovenijo in si želi biti več tukaj. Zelo rada greva kolesarit, sploh v Goriška brda in na Dolenjsko, kjer imamo vikend. Večino Slovenije je že videl. Za letos sta nama ostali še Velika planina in Logarska dolina.«