Prvi sprehod v vesolju

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 28. marec 2015 / 11:05

Pred 50 leti, 18. marca 1965, je sovjetski kozmonavt Aleksej Leonov opravil prvi vesoljski sprehod. Okolje, v katerem se je znašel, pa je označil takole: »globoka črnina, zvezde povsod in Sonce z nevzdržnim sijajem« …

Lebdel je 12 minut

Sredi petdesetih let minulega stoletja se je začela velika tekma v vesolju. Tekmovali sta tedanji prvi sili tega sveta, Sovjetska zveza in ZDA. Oktobra 1957 je v vesolje poletel prvi satelit, sovjetski Sputnik 1. Že mesec dni kasneje je na krovu Sputnika 2 v orbito vstopilo prvo živo bitje, psička Lajka (ta je v vesolju tudi poginila). Američani so svoj prvi satelit, Explorer 1, utirili štiri mesece pozneje. Naslednji prestižni korak je 12. aprila 1961 opravil Sovjet Jurij Gagarin, prvi človek v vesolju. Izziv je bil tudi v vprašanju: kdo bo prvi opravil vesoljski sprehod? Izmed prve dvajseterice izbrancev za sovjetski vesoljski program (med njimi je bil tudi Gagarin) so za ta podvig izbrali Alekseja Leonova in Pavla Beljajeva. V silnem tempu so razvijali vesoljsko plovilo za enkratno uporabo, Voshod 2, in se pri tem niso kaj preveč ozirali na varnostne standarde in testiranja. Poleteli so 18. marca 1965, v veliko zadovoljstvo sovjetskega vodstva. Vedeli so namreč, da Američani intenzivno trenirajo astronavta Eda Whita za isti podvig (opravil ga je tri mesece pozneje), in prehiteli so jih. Cel sprehod je trajal komaj 20 minut. Uro in pol po izstrelitvi je Leonov vstopil v posebno, prvič razvito komoro za izhod iz plovila. Bila je napihljiva, da so zmanjšali težo vozila, in vsebovala je dodatna izhodna vrata, da je kozmonavt lahko opravil izhod brez izgube zraka. Po znižanju pritiska je Leonov odprl pokrov in kot prvi človek »odkril vesolje, globoko črnino, zvezde povsod in Sonce z nevzdržnim sijajem«. Ena kamera ga je snemala z Voshoda 2, drugo je imel pri roki in je z njo snemal Zemljo. Izraz vesoljski sprehod je sicer nekoliko zavajajoč, saj se ni sprehajal, pravzaprav je lebdel; pri takem početju mora biti človek privezan na plovilo (z nekajmetrsko žico je bil tudi Leonov) ali pa imeti na sebi potisnike. Leonov je lebdel 12 minut, nato pa se je poskušal vrniti. A njegovo obleko za vesoljski sprehod (izdelalo jo je še delujoče rusko podjetje NPP Zvezda) so testirali na Zemlji, v vesolju pa se je obnašala drugače. Od znotraj je napihnjena, da vzdržuje pritisk in preprečuje uplinjenje telesnih tekočin. Zunaj nje pa je skoraj popoln vesoljski vakuum in obleka Leonova se je še dodatno napihnila. Tako je otrdela, da se je komaj premikal. Še več, postal je preširok za odprtino v vesoljski ladji in se ni mogel vrniti. Nato je improviziral in iz obleke spustil pline, se hitro potegnil v tedaj še brezzračno vmesno komoro ladje, jo napolnil z zrakom in strgal obleko s sebe, da je lahko spet zadihal. O vseh teh težavah seveda sovjetski mediji niso nikoli poročali, to smo izvedeli šele po razpadu SZ. Težave so se nadaljevale tudi med vrnitvijo. Zaradi prevelike količine kisika se je notranjost Voshoda 2 skoraj spremenila v ognjeni pekel. Nato se je pokvaril navigacijski sistem, zato sta morala kozmonavta ponoven vstop v atmosfero in pristanek opraviti ročno. Končala sta v odročnih krajih gorovja Ural, med snegom, volkovi in medvedi. Kar dva dni je trajalo, da so ju našli, medtem ko so volkovi praskali po kovini … Vesoljska tekma se je nadaljevala in ni veliko manjkalo, da bi namesto Neila Armstronga na Luno prvi stopil Leonov, izbran za vodjo ruske misije človeka na Luni, a ko so jih naposled leta 1969 Američani prehiteli, so Rusi svojo misijo odpovedali. Svoje zadnje veliko dejanje je Leonov opravil leta 1975. To je bilo že v času, ko je tekmo nadomestilo vesoljsko sodelovanje obeh velesil s prvo skupno odpravo Apollo-Sojuz. Vsaka stran je izstrelila svojo vesoljsko ladjo, ki sta se v orbiti združili in tam opravili protokolarne ceremonije. In ne nazadnje: britanski režiser Stanley Kubrick je posnetke bitja srca Leonova v vesolju uporabil v znamenitem filmu Odiseja 2001. (Vir: MMC RTV SLO)

Pirelli v kitajskih rokah

Kitajska državna družba China National Chemical Corp. bo za 7,1 milijarde evrov kupila večinski delež v petem največjem proizvajalcu gum na svetu, italijanskem Pirelliju. Pirelli je trenutno glavni dobavitelj opreme za Formulo 1. ChemChina bo v skladu z dogovorom prevzel vsaj 50,1-odstotni delež. Sedež in znanje te prestižne firme naj bi ostala v Italiji.

Optimizem Ane Frank

»Vsemu navkljub verjamem, da so ljudje zelo dobrega srca.« Tako je v svojem znamenitem dnevniku zapisala Ana Frank (1929–1945). Letos mineva 70 let od njene smrti. Zaradi tifusa je umrla v nemškem koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen 12. marca 1945. Očitno je bila dobrega srca predvsem ona sama.