Od slovenskih dramskih klasikov do sodobnih avtorjev

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / četrtek, 26. marec 2015 / 09:14

V tekmovalnem in spremljevalnem programu letošnjega 45. tedna slovenske drame, ki ga je izbral selektor Gregor Butala, imamo opravka z uprizoritvami avtorjev tako mlajše in najmlajše generacije kot s slovenskimi dramskimi klasiki, pri tem pa gre za režiserje različnih generacij, poetik in estetskih provenienc.

Tekmovalni in spremljevalni program 45. tedna slovenske drame je letos že drugo leto oblikoval selektor Gregor Butala, ki je pri tem izhajal iz nabora oseminštiridesetih predstav, treh več kot v lanskem letu. Dvaintrideset izmed njih se jih je tudi uradno prijavilo na festival. Količina predstav je skoraj enaka lanskoletni, kar daje slutiti, da se je število predstav, ki vsako leto nastanejo po izvirnih slovenskih besedilnih predlogah, do neke mere ustalilo. Pri tem je delež, ki ga predstavlja v okviru celotne gledališke produkcije, ta je približno sto deset predstav letno, zelo stabilen in se ne spreminja pretirano – kar je vsekakor dobro.

Po besedah selektorja Butale so skoraj tri četrtine obravnavane produkcije uprizorili na odrih slovenskih gledaliških ustanov, ob lanskem pregledu pa je bilo takih uprizoritev zgolj tretjina. Več je bilo produkcij polprofesionalnih in ljubiteljskih skupin, ob tem pa velja dodati, da je bilo več sodelovanja repertoarnih gledališč z neinstitucionalnimi producenti v tako imenovanih koprodukcijah. Opazno je tudi izrazitejše zanimanje javnih gledaliških zavodov za pripravo del po slovenskih predlogah, kar se kaže tudi v tem, da lani sploh ni bilo gledališke ustanove, ki ne bi imela na repertoarju vsaj ene predstave, osnovane na slovenskem besedilu, pri čemer je bilo v nekaterih gledališčih takih uprizoritev kar polovica vsega njihovega programa.

Tematsko zelo raznolik program

»Na splošno bi morda lahko rekli, da je bil tokratni nabor nekako bolj ''konvencionalen'' od tistega na lanskem festivalu, ko je po ''klasičnih'' dramskih besedilih iz zgodovine slovenske dramatike nastalo razmeroma malo predstav, izrazito pa so prevladovale krstne izvedbe novih dram oziroma predstave, ki so v gledališko uprizarjanje prevajale izvorno ''nedramske'' predloge. Kar tri četrtine predstav so doživele premiero na odrih slovenskih gledaliških ustanov, lani je bilo takih predstav le za tretjino,« zadnji dve sezoni nadalje primerja Gregor Butala.

Predstave obravnavajo tako aktualno družbeno stvarnost kot tudi večne teme, ki izhajajo iz konkretnejšega premisleka sveta in časa, ki ju živimo, skozi majhne, individualizirane zgodbe. Enakovreden delež imajo letos krstne uprizoritve kot stare slovenske dvoranske klasike Cankarja, Levstika, Smoleta … seveda pa je bilo selektorjevo osnovno vodilo tudi letos v prvi vrsti kakovost uprizoritve. »Zanimivo, da osem predstav, ki sem jih izbral v tekmovalni program, čeprav nehote, odraža precej široko paleto obravnavanih tematik in prav tako estetskih in uprizoritvenih postopkov. Zastopano je lepo število gledališč, imamo opravka tako za avtorji mlajše in najmlajše generacije kot s slovenskimi dramskimi klasiki, gre za režiserje različnih generacij poetik in estetskih provenienc. Predstave so žanrsko zelo različne, od gledališkega koncerta Kosovelove poezije do dramatiziranih literarnih predlog, kot so romani, ali pa besedil, ki so nastajala sproti – bodisi znotraj ustvarjalnega procesa bodisi klasičnih literarnih besedil znotraj slovenskega literarnega kanona.«

V treh programih šestnajst predstav

V tekmovalnem programu je osem predstav: Nejc Valenti, Srečko Kosovel: Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel) v režiji Andreja Jusa in izvedbi SNG Nova Gorica, Simona Semenič: 1981 v režiji Nine Rajić Franjac in izvedbi Gledališke skupine mladih/AGRFT, Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi v režiji Eduarda Milerja in izvedbi SNG Drama Ljubljana in SNG Maribor, Maja Haderlap, Igor Pison: Angel pozabe v režiji Igorja Pisona in izvedbi SNG Drame Ljubljana, Svetlana Makarovič: Mrtvec pride po ljubico v režiji Jerneja Lorencija in v izvedbi Prešernovega gledališča, Tina Vrbnjak, Eva Kraševec in Nina Šorak: Marie Curie – Hysterie v režiji Tine Vrbnjak in izvedbi Društva S.N.G. in SNG Drama Ljubljana, Dominik Smole: Zlata čeveljčka v režiji Anje Suša in izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega in Miha Nemec in Nejc Valenti: Hotel Modra opica v režiji Mihe Nemca in uprizoritvi Mestnega gledališča Ptuj in ljubljanske SNG Drame.

Za spremljevalni program Gregor Butala meni, da ni le tolažilna kategorija za tiste, ki niso prišli v tekmovalni program, ampak dobrodošla priložnost, da se pozna ali poudari praske, ki nekoliko odstopajo od prevladujočih trendov. V spremljevalnem programu festivala si bodo obiskovalci lahko ogledali tri predstave: Saša Rakef, Jasmina Založnik: ABCDE_F v režiji Saše Rakef in Jasmine Založnik in izvedbi Zavoda Cona, PTL in Mesta žensk, Simona Semenič: Drugič v režiji Simone Semenič in izvedbi KD Integrali in Mesta žensk ter Dane Zajc: Gotska okna, ki jo je režirala Barbara Pia Jenič ter v izvedbi Senzoriuma in Mestnega gledališča ljubljanskega.

V mednarodnem programu se bodo predstavila gledališča iz Indije, Avstrije, Makedonije in Izraela z dramami Evalda Flisarja, Žanine Mirčevske in Matjaža Zupančiča. Posebno zanimiva bo primerjava uprizoritev Komedije o koncu sveta, za katero je Evald Flisar leta 2013 prejel Grumovo nagrado, tokrat pa jo bosta predstavila Yatrik Theatre iz New Delhija in Theater im Keller iz Gradca. Uvodna predstava festivala (ki sicer ne sodi v tekmovalni ali spremljevalni program) pa bo v petek slovenska premiera Komedije o koncu sveta, seveda v izvedbi domačega Prešernovega gledališča. Še pred predstavo bodo podelili tudi nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije.