Pet nominirancev, ena nagrada

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / četrtek, 26. marec 2015 / 09:17

Pet izvirnih slovenskih dramskih besedil, nominiranih za letošnjo nagrado Slavka Gruma, je napisalo pet avtorjev, ki so v zadnjih sedemnajstih letih kar enajstkrat nagrado potem tudi prejeli. Podatek, ki potrjuje, da gre za sama odlična peresa sodobne slovenske dramatike.

Na letošnji natečaj za nagrado Slavka Gruma, ki jo je v sklopu 45. tedna slovenske drame razpisalo Prešernovo gledališče Kranj, je prispelo petintrideset dramskih besedil. Petčlanska strokovna žirija v sestavi: režiserka Renata Vidič (predsednica), kritik in teatrolog Matej Bogataj, dramaturginja in prevajalka Darja Dominkuš, igralka Vesna Jevnikar ter režiser in literat Marko Sosič je izmed njih nominirala pet dramskih besedil, in sicer sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije Simone Semenič, Pesmi živih mrtvecev Matjaža Zupančiča, Tarzan Roka Vilčnika – rokgre, Delamo na sebi Vedrane Grisogono in Tri ženske Vinka Möderndorferja. Poleg nominiranih besedil je po mnenju žirije vredno izpostaviti še dve prispeli deli: Varni Mihe Mazzinija in Hlod na avtocesti Ize Strehar.

V šestintridesetih letih, odkar se v okviru Tedna slovenske drame podeljuje nagrada Slavka Gruma za najboljše izvirno slovensko dramsko besedilo, je bila ta podeljena enainštiridesetkrat, štirikrat sta jo prejela dva avtorja, pred petimi leti celo trije, leta 1997 pa je niso podelili. Prvo žensko prejemnico nagrade smo dobili šele leta 2007, ko je moške kolege v senci pustila igralka in dramatičarka Draga Potočnjak z besedilom Za naše mlade dame, kasneje sta ji sledili še Žanina Mirčevska in Simona Semenič. Prvi prejemnik je bil leta 1979 Dane Zajc za besedilo Voranc, med nagrajenci pa v kasnejših letih srečamo sama velika imena slovenske dramatike, kot so Dušan Jovanovič, Rudi Šeligo, Drago Jančar, Dominik Smole, Tone Partljič, Ivo Svetina, Evald Flisar in drugi.

Štirje že znani avtorji in novinka

Vrnimo se k petim letošnjim potencialnim nagrajencem, od katerih se bo 7. aprila, ko bo ob zaključku festivala tudi slavnostna podelitev, v zgodovino Grumovih nagrajencev vpisal le en dramatik oziroma dramatičarka. Med letošnjimi nominiranci so kar štirje doslej že nagrajeni dramatiki. Najuspešnejši med njimi in nasploh je Matjaž Zupančič s kar petimi Grumovimi nagradami, po dvakrat so bili uspešni Rok Vilčnik – rokgre, Vinko Möderndorfer in Simona Semenič, novinka v letošnji peterici pa je Vedrana Grisogono.

Kaj pa se zrcali v letošnji beri dramskih tekstov, prispelih na natečaj za Grumovo nagrado? »Melodramatičnost, apatija, medvrstniško nasilje, brezizhodnost, socialne stiske, družinske tragedije, odpuščanja, brezposelnost, odsotnost smisla, otopelost, nezadovoljstvo, pesimizem, izgubljenost, obsedenost z zdravim videzom, narcisoidnost, potrošništvo, turbokapitalizem, nadzor v imenu varnosti, rumeni tisk, izpraznjenost odnosov, nezadovoljstvo, odtujenost, pesimizem, vojna, nasilje, posilstva, samomori, pedofilija, sadizem, mačizem, bežanje od realnosti, samota, alkoholizem, droge, incest, izkoriščanje, kriminalke, intrige, tajkuni, kraja, laž, korupcija, privilegiranost, maščevanje, revanšizem, zajedljivost, umori, terorizem, zasedanje komisij, formalizem, nekompetentnost, ponarejenost, vedeževanje, dehumanizacija, robotizacija, nenaravnost, reminiscence, polpretekla zgodovina, nesreča, omejenost, neiskrenost, zahrbtnost, zanemarjanje, zavist, koristoljubje, privoščljivost,« je v svojem poročilu zapisala strokovna žirija in dodala: »Kot bi odprli Pandorino skrinjico ... gledali poročila ... brali časopis.«

Hkrati pa je žirija tudi ostra do prispelih dramskih besedil. Da v oblikovnem smislu večino prispelih dram lahko označimo za klasična besedila, ki pa so še vedno oddaljena od velikih klasičnih dram. »Letos so v besedilih močno zastopani monologi in monološke replike. Opaziti je tudi odsotnost dejanj in akcij. Večina dramskih del ne ponudi celovitega bralskega doživetja. Tudi njihova uprizoritvena moč je močno vprašljiva,« je zapisala strokovna žirija, ki je letošnjo dramsko bero tako označila kot zelo povprečno. »Opaziti je, da kar nekaj avtorjev odda besedilo po principu ''anything goes'', da jim manjkata samorefleksija in samokritika. Kar me zelo čudi, saj je Grumova nagrada najvišja nacionalna nagrada na področju dramatike,« je med drugim poudarila predsednica strokovne žirije Renata Vidič.

Kakorkoli že, v obrazložitvah za letošnje nominacije lahko izvemo, da gre za izjemno raznolika zanimiva dramska besedila, ki bi vsa po vrsti s svojo tematiko znala pritegniti najprej direktorje gledališč in režiserje, ob uprizoritvah pa tudi strokovno in siceršnjo gledališko javnost. V krajših pogovorih predstavljamo pet nominiranih avtorjev, med katerimi je tudi letošnji Grumov nagrajenec oziroma nagrajenka.