Kranj hrani fotografsko elito

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / torek, 17. avgust 2010 / 06:00

V Galeriji Prešernove hiše je trenutno na ogled razstava Starejši kranjski fotografi, za katero je izbor fotografij iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju pripravil njen dolgoletni skrbnik dr. Damir Globočnik. V Kranju imamo nedvomno najbolj kakovostno zbirko slovenske fotografije.

Na razstavi Starejši kranjski fotografi v Galeriji Prešernove hiše v Kranju so še do konca meseca na ogled fotografije članov Foto-kino amaterskega društva, ki je bilo ustanovljeno aprila 1949 v Kranju. »Z društvom, ki se je od leta 1960 imenovalo Fotokinoklub Janez Puhar, zadnjih devet let pa deluje kot Fotografsko društvo Janez Puhar, Kabinet slovenske fotografije sodeluje od svojega nastanka konec leta 1970 dalje,« pojasnjuje dr. Damir Globočnik, vodja kabineta od leta 1991, in dodaja, da se slednji s to razstavo vključuje v niz prireditev, ki jih letos pripravlja FD Janez Puhar v počastitev pomembnega dogodka za slovensko fotografsko zgodovino, občnega zbora Prvega slovenskega fotografskega kluba amaterjev decembra 1910 v Kranju.

Vse razstavljene fotografije so iz zbirke Kabineta slovenske fotografije, ki bo od petka, 20. avgusta, naprej z razstavo znova gostoval tudi v Galeriji v Kraški hiši v Repnu na Tržaškem. »Lani je bila v Repnu na ogled razstava fotografij iz medvojnega obdobja in prvih povojnih desetletij, tokrat pa gre za izbor sodobnih fotografij s figuralno motiviko,« novo razstavo najavlja dr. Globočnik ter se hkrati spominja zelo odmevne razstave Kabineta v lanskem letu, retrospektivo črno-belih fotografij Janeza Marenčiča v Galeriji Murska Sobota. Fotografije Slavka Smoleja so bile na ogled v Razstavnem salonu Dolik na Jesenicah, osrednja razstava Kabineta v letošnjem letu pa je bila spominska retrospektivna razstava fotografa Marka Aljančiča, s katerim sta tesno povezana tudi nastanek in delovanje Kabineta.

Pobudo za Kabinet dali fotografi sami

Pobuda za oblikovanje Kabineta slovenske fotografije je prišla iz fotografskih vrst, kot je prepričan Globočnik, je bila za njegov nastanek v veliki meri odločilna bogata fotografska tradicija v Kranju. Leta 1949 ustanovljeno Foto-kino amatersko društvo je imelo obsežne načrte. Dva člana Janez Marenčič in Mirko Križnar sta se s fotografijo ukvarjala že pred vojno, po vojni pa so kranjski fotografi začeli intenzivno sodelovati na razstavah in prirejati tečaje (zlasti Tone Marčan in Alojzij Žibert). Leta 1951 so v Mariboru prejeli prvo nagrado in naziv najboljši slovenski klub. V petdesetih letih je prišlo do ustvarjalne rasti članov kranjskega fotokluba, ki je postal eden vodilnih v Sloveniji in Jugoslaviji. »Novembra 1970 so kranjski fotografi praznovali šestdesetletnico ustanovitve prvega slovenskega kluba fotografov-amaterjev v Kranju, med drugim tudi s slavnostno sejo in posvetovanjem ob XIII. republiški razstavi fotografije v avli Skupščine občine Kranj,« mi o kranjski fotografski zgodovini razloži sogovornik: »Obakrat so tam zbrani slovenski fotografi pozdravili pobudo, ki jo je Marko Aljančič zapisal v članku »Moč fotografije«, objavljenem v prilogi Gorenjskega glasa Snovanja, naj bi v rojstnemu mestu prvega slovenskega fotografa in fotografskega izumitelja Janeza Puharja osnovali stalno zbirko izbranih del slovenske fotografije. Lahko bi dejali, da je posredno pri nastanku Kabineta sodeloval tudi Gorenjski glas.«

Takratni direktor Gorenjskega muzeja dr. Cene Avguštin, eden tedaj redkih umetnostnih zgodovinarjev in likovnih kritikov, ki so bili naklonjeni fotografiji, je Kabinetu najprej odstopil razstavne prostore za fotografske razstave in nato tudi ponudil možnost za hranjenje fotografske zbirke in vodenje Kabineta pod okriljem umetnostnozgodovinskega oddelka Gorenjskega muzeja. Prvi dve desetletji je za Kabinet in njegove dejavnosti v sodelovanju s fotografi skrbel dr. Cene Avguštin, od leta 1991 dalje pa muzejski svetovalec za umetnostno zgodovino dr. Damir Globočnik, ki pravi: »V začetku je bil Kabinet mišljen predvsem kot zbirka najboljših del slovenskih fotografov. Vendar so bile dejavnosti Kabineta zastavljene mnogo širše: pospeševanje zanimanja za slovensko fotografijo, raziskovanje njene zgodovine, zasledovanje fotografske dejavnosti, javna predstavitev fotografskih dosežkov v obliki razstav posameznih avtorjev, skupin in kronoloških pregledov, evidentiranje in zbiranje fotografij ter arhivskega in dokumentarnega gradiva s področja fotografije …«

Fotografi podarjali cele opuse

Kako se je širila zbirka, gre res za najboljša dela posameznih fotografov? »Zbirka Kabineta se je oblikovala predvsem z darili ali donacijami, le manjši del zbirke je bil pridobljen z odkupi. V nekaterih primerih, t. j. pri avtorjih iz obdobja pred drugo svetovno vojno, pa so v Kabinetu tudi reprinti po originalnih negativih oziroma reprodukcijah objavljenih fotografij, ki jih je za nekatere razstave Kabineta izdelal fotograf Stojan Kerbler,« nadaljuje dr. Damir Globočnik. Prvi, ki je Kabinetu podaril fotografije, je bil fotograf Janez Marenčič iz Kranja, eden najpomembnejših slovenskih fotografov 20. stoletja. Kabinet hrani več kot sto Marenčičevih fotografij, ki so bile leta 2004 predstavljene tudi v fotografovi monografiji. Trenutno je v inventarno knjigo Kabineta vpisanih 1295 fotografij razstavnega formata. Prevladujejo fotografije iz obdobja od tridesetih let preteklega stoletja dalje. V Kabinetu pa je tudi zapuščina, ki jo je Janko Skerlep v oporoki zapustil Kabinetu (skoraj petsto fotografij, 10 tisoč negativov, sedem tisoč diapozitivov). Številni fotografi so se odločili pokloniti kakšno od najbolj uspelih, opaznih, nagrajenih fotografij, ker so v delovanju Kabineta razbrali prizadevanja, da bi postal njihova matična ustanova. Hkrati so se zavedali, da bodo njihove fotografije na ta način prej ali slej naletele na strokovno obravnavo oziroma bodo rešene pred pozabo.

»Med pregledovanjem fotografij, ki so v Kabinet prišle iz nekdanjih klubskih prostorov kranjskega fotografskega društva, se je izkazalo, da sta v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja delovala dva zanimiva fotografa, ki ju danes fotografska javnost ne pozna več, ter dva uveljavljena fotografa, ki ju ne povezujemo s kranjskim kubom. Na eni od prihodnjih razstav Kabineta bodo predstavljeni tudi ti fotografi,« je nekoliko skrivnosten Globočnik. Leta 2009 je Kabinet dobil po velikosti drugo največjo darilo doslej: celoten opus barvnih diapozitivov in negativov fotografa Janka Andreja Jelnikarja iz Maribora (čas nastanka od 1976 dalje), enega osrednjih predstavnikov t. i. »mariborskega kroga«. Razstavo Jelnikarjevih fotografij bo Kabinet priredil v prihodnjem letu. Istega leta je večje število fotografij Kabinetu podaril alpinist in fotograf Stane Klemenc. Veliko fotografij je v Kabinet prišlo po zaslugi prirejanja razstav.

Leta 2005 se je zbirka dopolnila z deli fotografov mlajše in srednje generacije. To je bilo edinkrat doslej, da je Kabinet pozval fotografe, naj darujejo fotografije. Odziv je bil izjemen. V zbirki Kabineta so tudi fotografska oprema, katalogi, zloženke in druga dokumentacija. Zbirka Kabineta je shranjena v kustodiatu za umetnostno zgodovino, v fototeki in depojskih prostorih Gorenjskega muzeja. Dostopna je v študijske namene.

Fotografska galerija na Škrlovcu …

»Kabinet načrtuje nove razstave in študijske zvezke o posameznih fotografih (Janko Branc, Janko Skerlep) in generacijskih in organizacijskih skupinah (Fotoklub Ljubljana) idr. Poleg razstave o Janezu Puharju, ki ga je Kabinet prvič predstavil Kranjčanom leta 1974, bo potrebno najti način, kako opozoriti tudi na drugega znamenitega kranjskega fotografa iz 19. stoletja, Christiana Paierja (1839–1895), enega prvih popotnih fotografov. Razmišljati velja začeti tudi o katalogu zbirke,« je poln načrtov dolgoletni vodja Kabineta, ki ne skriva tudi ambicije po načrtovanem novem izključno fotografskem razstavišču na Škrlovcu. »Tako kot doslej se je treba povezovati s prireditelji fotografskih razstav in dogodkov ter prirejati razstave pod okriljem Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju ter na ta način opozarjati na obstoj in delovanje pomembne fotografske zbirke in institucije v Kranju,« je še dodal dr. Globočnik.