Starodavno bohinjsko svetišče

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 24. marec 2015 / 06:47

V Muzeju Tomaža Godca so odprli arheološko razstavo avtorice Marije Ogrin z naslovom Sv. Janez Krstnik – Starodavno svetišče ob Bohinjskem jezeru. Dvatisočletna zgodovina posvečenega prostora ob stiku Spodnje in Zgornje Bohinjske doline.

Na dan, ko se zima preveša v koledarsko pomlad, so v delno prenovljenem Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici odprli zanimivo arheološko razstavo z naslovom Sv. Janez Krstnik – Starodavno svetišče ob Bohinjskem jezeru. Pred muzejem se je na odprtju zbralo kar precej domačinov in potrdilo, da še kako drži, kar je v svojem nagovoru med drugim povedala v. d. direktorice Direktorata za Kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo ddr. Verena Vidrih Perko: „Dediščina, ki je tukaj razstavljena, je vaša, bohinjska, in šele potem skupna vseh nas. Arheologija je tista žlahtna veda, ki je naši civilizaciji dala podobo in nam vedno znova daje vpogled v vire človeške modrosti, s pomočjo katere so ljudje v preteklosti znali preživeti.“

Vstopimo torej v razstavni prostor, tokrat oplemeniten z izsledki najnovejših arheoloških spoznanj, ki so rezultat proučevanj najstarejše zgodovine Bohinja ter arheoloških izkopavanj iz leta 1999 v cerkvi sv. Janeza Krstnika in njegove bližnje okolice. Najdišče leži na stičišču Spodnje in Zgornje Bohinjske doline, ob obali Bohinjskega jezera, je območje, ki je bilo poseljeno že v prazgodovinskem in rimskem času in je mesto starodavnega svetišča. „Že njegova izjemna lega ima neko mističnost in strateško izstopa v prostoru,“ je povedala avtorica razstave, arheologinja gorenjskega muzeja Marija Ogrin: „Izkopavanja je takrat vodil kolega Draško Josipovič, s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine pa je nad obnovo cerkve, potres pred petnajstimi leti jo je kar precej poškodoval, bdela dr. Nika Leben. Ob cerkvi je bil odkrit tloris rimske hiše, v okviru katerega je bilo precej najdb. Med drugim preko sto rimskih novcev, ki časovno datirajo v čas od 1. do 4. stoletja, deset dobro ohranjenih fibul od 1. stoletja naprej ... Dolg časovni razpon in količina najdb nam povesta, da ne gre za običajno bivalno hišo, ampak poseben posvečen prostor.“

Avtorica razstave v svoji interpretaciji ugotavlja, da so tako količino na primer novcev več kot štiri stoletja na tem mestu kopičili iz posebnih razlogov. Prav tako tudi nekatere druge najdene predmete, ki bi lahko bili tudi darovi. Gre tako za izpostavljen staroverski prostor, o tem govori tako najstarejša najdba zaponke iz 1. stoletja pred našim štetjem kot najdbe iz rimskega obdobja in kasnejšega srednjega veka. Razstava je nastala v povezovanju Zavoda za turizem Bohinj, ki kot partner sodeluje v mednarodnem projektu, in Gorenjskega muzeja, ki sodeluje s strokovno podporo. Zavod je razstavo uspešno vključil v sklop projekta Mali muzeji – Živi muzej in ga v letu 2015 tudi zaključujejo. Kot je povedal direktor Zavoda za turizem Bohinj Klemen Langus, je projekt vreden okrog 19 tisoč evrov, pri čemer so polovico denarja pridobili iz evropskih sredstev, drugo polovico pa sta zagotovila Občina Bohinj in Zavod za turizem. „Upam, da bo razstava predstavljena na različnih koncih v Bohinju. Poleti naj bi tako panoje prestavili v sklop cerkve, Kasneje pa bi jo radi pokazali tudi drugod po Sloveniji,“ je še dodal Langus. Razstavljene eksponate hrani Gorenjski muzej.

V Muzeju Tomaža Godca, kjer jo je ponosno odprl bohinjski župan Franc Kramar, bo arheologija svetišča ob cerkvi sv. Janeza Krstnika na ogled tri mesece.