Točke radosti in obupa

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Šport / petek, 20. marec 2015 / 01:00

Tisti, ki smo najstniška leta uživali v prejšnjem tisočletju, se še dobro spomnimo junakov vitranške strmine. Niso bili to vedno slovenski smučarji, so pa Bojan Križaj, Boris Strel, Rok Petrovič, Mitja Kunc, Jure Košir in še nekateri drugi skrbeli, da smo večino let komaj čakali njihove nastope na domači tekmi svetovnega pokala.

Sedaj, čeprav je tekma za Pokal Vitranc ostala v naših srcih in se je organizatorji vsako leto lotevajo z veliko zagnanostjo, domači navijači vedno znova ugibamo, ali se bo komu od naših smučarjev sploh uspelo uvrstiti v drugo vožnjo in doma osvojiti kakšno točko. Saj ne, da tekmovalcev ne bi imeli, toda z leti so začeli izgubljati stik z najboljšimi. Težko bi zapisali, da zato, ker niso talentirani, saj so med njimi tudi bivši mladinski svetovni prvaki, prav tako bi težko napisali, da ne znajo ali nočejo trdo delati, saj večina s smučanjem in za smučanje živi od zgodnjih šolskih let. Postavlja pa se vrsta drugih vprašanj. Eno od najpomembnejših so treningi in trenerji. Pa na primer, kdo našo smučarijo vodi, kakšen program jim omogoča, zakaj tekmovalci niso (zadosti) pripravljeni ...

Nočem presojati, kdo vse in kakšne napake so zagrešil v krovni Smučarski zvezi Slovenije, kaj je k neuspehom doprinesla kriza s sponzorji in pomanjkanje denarja, dejstvo pa je, da so le redki tekmovalci (in tudi tekmovalke), ki so se v začaranem krogu obtoževanj, odstopov s funkcij, da ne omenjam sporov in metanja polen med smučarskimi klubi, znašli ter ohranili trezno glavo in predvsem smučarski žar.

Da imamo še vedno dobre smučarje in trenerje, je dokaz nedavni uspeh mladega Kranjčana Mihe Hrobata, ki je na svetovnem mladinskem prvenstvu osvojil naslov prvaka. Da imamo Slovenci in tudi Gorenjci smučanje še vedno radi, pa je bila dokaz tudi podpora navijačev našim smučarjem na letošnjem Pokalu Vitranc. Zato so sicer skromne točke, ki sta jih zbrala Matic Skube in Miha Kürner, vendarle točke radosti, čeprav ni bilo malo tistih, ki so jih slavili zgolj iz obupa.