Vedrana Grisogono / Foto: Benjamin Skaleras

Aktualnost pri pisanju je dvorezen meč

Vedrana Grisogono: Delamo na sebi

»Po dolgih letih stresne vsestranskosti samozaposlene v kulturi sem si končno vzela nekaj let za pisanje tistega, kar si res želim. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da mi drama omogoča več ustvarjalne svobode.«

Kot je v obrazložitvi k nominaciji za Grumovo nagrado zapisala strokovna žirija, je Delamo na sebi komedija, ki z naslovom prikliče današnji trend samoizgradnje posameznika, da pa naslov posmehljivo opozori, da je delo na sebi predvsem delo zase in bogatenje z mahinacijami. Kakšno je torej delo na sebi, ki ga prinaša vaše dramsko besedilo?

»V tej komediji se na trim stezi razgibavajo člani disfunkcionalne družine lokalnega političnega veljaka, ki so z delom na sebi tako zelo zasedeni, da se srečujejo le še v gozdu. Župan dela na sebi, ker hoče z zmago na maratonu povečati priljubljenost med volivci, medtem ko ga novinarka lovi, ker želi od njega dobiti ekskluzivni intervju. Županov sin teče, ker mu samo šport gre od rok, njegov partner, sicer osebni trener, redno uri telo, od katerega živi, in spotoma nabira stranke. Delo na sebi županovi ženi čudežno povrne mladost in spodbudi njeno podjetniško žilico. Vsi skupaj kot županovi sateliti tečejo po parceli lokalnega kmeta (samo on ne dela na sebi, ampak na svoji zemlji), kajti župan je edini, ki ima dejansko moč in denar, ter vztrajno napihujejo trendovski balon, dokler ta ne poči in se ne izkaže, da so zaradi malenkostnih ambicij razdrli družinske, ljubezenske in prijateljske vezi. Toda s trdim delom na sebi se še vse to spretno zakrpa, so prepričani malodane vsi.«

Se je v današnjem, za marsikoga ne ravno prijaznem času propadanja človeških vrednot pri pisanju sploh moč izogniti aktualnemu družbenemu dogajanju?

»Ne verjamem, da živimo v času propadanja temeljnih človeških vrednot, čeprav je ta fraza zelo trendovska in jo izkoriščajo v razne politične in druge namene. Bolj gre za to, da smo zaradi narave množičnih občil in družabnih omrežij postali žrtve informacijskega cunamija, v katerem so vrednote zapostavljene. Saj dobra novica itak ni nikakršna novica! Res pa je, da novi časi in mešanje kultur prinašajo tudi drugačne vrednote. Naše aktualno družbeno dogajanje sicer zelo spominja na burko, zato ga je treba pisateljsko obravnavati zelo previdno, če nočeš, da te razglasijo za burkeža. Aktualnost je pri pisanju dvorezen meč. Si predstavljate, če bi vsi pisali samo o tajkunih in pedofilih, ki so zadnje čase tako zelo in?«

Ob starih mačkih dramskega pisanja, drugi štirje nominirani avtorji so bili namreč doslej že po dva- in večkrat nagrajeni, se pojavljate prvič. Bolj ste znani kot avtorica scenarijev za film in televizijske nadaljevanke. Kaj vas je spodbudilo k pisanju dramskega besedila?

»Težko bi rekla, kaj natanko me je spodbudilo k pisanju dramskega besedila. Po dolgih letih stresne vsestranskosti samozaposlene v kulturi sem si končno vzela nekaj let za pisanje tistega, kar si res želim. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da mi drama omogoča več ustvarjalne svobode. Najprej sem napisala dve komediji. Delamo na sebi sem pisala neobremenjeno, zase, za občinstvo in za igralce in se pri tem zelo zabavala ter posledično dvomila v morebitno pogrošnost tematike. Grumova nagrada mi je bila velik izziv zlasti zato, ker je kazalo, da sploh ne moreš biti nominiran zanjo, če je predhodno nisi osvojil najmanj enkrat. Dejstvo, da sem se znašla v družbi starih mačkov, kot pravite, me je izredno pomladilo, ne da bi mi sploh bilo treba delati na sebi.«

Ste se že dogovarjali s katerim od gledališč, ki bi uprizoritev vašega dramskega besedila uvrstilo na svoj repertoar?

»Nisem se še dogovarjala z nobenim od naših gledališč. Morda bo nominacija za Grumovo nagrado moji komediji pomagala do uprizoritve.

Kolikor sem razbrala iz izjav nekaterih prejšnjih prejemnikov te nagrade, je uprizoritev težko uresničiti brez zvez in poznanstev v slovenskih gledališčih. Lahko torej samo upam, da bo moja igra izjema, ki potrjuje pravilo.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 31. december 2022 / 12:06

Po Martinovi poti

Šenturška Gora – Okoli šestdeset pohodnikov je na štefanovo nadaljevalo tradicijo pohodov po Martinovi poti iz Apna in Šenturške Gore na vrh Senožet. Skupinski vzpon – organizirala sta ga Olga Sajo...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 31. januar 2017 / 16:24

Jimijeve kitarske zgodbe

Kranjčan Marko Matjašič - Jimi je izdal samostojen album Zgodbe, ki ga bo predstavil na Prešernov dan, v sredo, 8. februarja, ob 12.30 v kranjskem Stolpu Škrlovec. Predstavitev bo sledila...

Razvedrilo / torek, 31. januar 2017 / 16:18

Razpis za narečne viže že odprt

Na Radiu Sora se že pripravljajo na 17. Večer slovenskih viž v narečju, ki je edini slovenski glasbeni festival, ki spodbuja ohranjanje narečij.

Nasveti / torek, 31. januar 2017 / 12:20

Elektrika in napredek

Živimo v času, ko brez električnih naprav ne moremo nič več. Preživetje v naravi brez elektrike in naprav pomeni res zgolj preživetje. Večino časa nameniš pripravi hrane, bivališča. In včasih je ob...

Nasveti / torek, 31. januar 2017 / 12:19

Pita z zeleno

Zelena s svojim okusom in vonjem popestri marsikatero jed. Eterična olja s terpeni so naravna protimikrobna zaščita v zeleni. Ti učinkujejo proti bakterijam in glivam tudi na naših sluznicah in čre...

Razvedrilo / torek, 31. januar 2017 / 12:18

Prismojeni profesorji bluesa v KluBaru

Kranj – V soboto, 4. februarja, ob 21. uri bo v KluBaru koncert zasedbe Prismojeni profesorji bluesa.