
Nepogrešljiv na vsaki kmetiji
Veterinar Janez Habjan iz Železnikov je posnel igrani dokumentarni film o že skoraj pozabljenem smovnaku, ki ima tako zdravilno moč, da kmetje včasih živinozdravnikov skoraj niso potrebovali. Premiera je bila v petek v galeriji muzeja v Železnikih.
Ko je veterinar Janez Habjan iz Železnikov pred dvema desetletjema zdravil živino na Gotnarjevi domačiji v Podlonku, mu je gospodar Slavko pokazal stekleničko, v kateri je bilo le še za vzorec črne vsebine, podobne katranu. »To je smovnak in če bi ga imel kaj več, vi ne bi več imeli kaj dosti dela pri nas,« je gospodar dejal veterinarju, ki se je tedaj prvič 'srečal' s smovnakom. Gre za zdravilni destilat smrekove smole, ki je bil v časih, ko še niso poznali antibiotikov, pa tudi kasneje (še celo po drugi svetovni vojni), na kmetijah nepogrešljiv. Z njim so zdravili tako živino kot ljudi, uporabljali so ga za razkuževanje ran, ognojke, zobobole … O zdravilnem smovnaku je Habjan kaj kmalu začel iskati dodatne informacije, sprva v želji, da bi napisal članek za revijo o konjih, končni rezultat pa je igrani dokumentarni film Kuhanje zdravilnega smovnaka pod Blegošem, ki so ga premierno uprizorili v petek ob 19. uri v galeriji muzeja v Železnikih.
Zdravilen tudi za ljudi
To bo že sedmi dokumentarni film Janeza Habjana, ki v svojih filmih predstavlja običaje in obrti, ki so bili nekoč za ljudi v krajih ob Selški Sori del vsakdana. Tudi smovnak, ki so ga pridobivali iz smrekove smole, je bil včasih skoraj pri vsaki hiši. »Bil je odličen naraven antiseptik. Da si ga imel, je bilo že kar bogastvo. Znan je primer domačina iz Soriškega Potoka, ki je smovnak kuhal do druge svetovne vojne, a ni nikomur hotel razkriti postopka priprave. Seveda so ga potem vsi kupovali od njega; imeli so ga za mazanje ran, ognojkov, odvračanje mrčesa z živali, med drugim so ga rabili tudi za zaščito kastracijskih ran pri merjascih, ovnih, kozlih, bikih in žrebcih. Uporabljali pa so ga tudi ljudje. Zanimiv je podatek, da so ga med drugo svetovno vojno v Potoku veliko porabili za zdravljenje ranjencev,« je pojasnil Habjan.
Njegov glavni vir informacij sta bila Ivanka in Tone Rant z Zalega Loga, ki sta bila v mladih letih pogosto priča kuhanju smovnaka. Zelo pogosto ga je kuhala Tonetova stara mama, njegov oče Lovrenc ga je nazadnje skuhal okoli leta 1970, Tone pa se je v 'smovnakarja' prvič vživel lani za potrebe filma. Da pa so se sploh lahko lotili kuhanja, so potrebovali poseben glinen lonec s pokrovom, ki ga je po skici zakoncev Rant izdelal lončar iz Lendave, nato pa ga je Janez Šturm iz Potoka opletel z žico. In prav s tem prizorom se začne 35-minutni film, v katerem osem domačinov predstavlja celotni postopek pridobivanja smovnaka od nabiranja smrekove smole dalje. »Smreke so morali zasekati, da so začele izločati smolo. Ker so s tem povzročali škodo, so jih žandarji preganjali,« pove Habjan, ki je tako film popestril s humorističnim vložkom, v katerem žandar po gozdu lovi nabiralca smrekove smole.
Smovnak kuhali kot žganje
Film se nato osredotoči na pripravo kurišča. »Naredili so ga iz skal, zaradi varnosti pa so smovnak vedno kuhali precej stran od hiš, ker bi v primeru vžiga nastal velik požar. Film prikazuje tudi, kako so lončeno posodo obložili z glino, da se je počasneje segrevala in je bilo manj nevarnosti, da poči. Potem so vanjo natresli smolo, jo pokrili s pokrovom, ki je imel cevko za odtok, podobno kot pri kuhanju žganja. Gre torej za kuhanje po principu destilacije. Po cevki najprej priteče prozorna bistra tekočina terpentin, nato pa še smovnak,« je Habjan strnil postopek pridobivanja smovnaka.
Zakonca Rant vesta še marsikaj zanimivega o smovnaku in njegovih zdravilnih učinkih. »Smovnak je bil zelo cenjen in je moral biti pri skoraj vsaki hiši. Ko je krava imela vnetje vimena, je mama v posodo z žerjavico vlila malo smovnaka in jo dala pod vime, da se je kadilo kot iz dimnika. Ne spomnim se, da bi bil pri nas kdaj živinozdravnik. Če je koga bolel zob, so ga ravno tako 'nakadili' – 'nakadili' so odejo in ovili okoli glave. Smovnak je bil zelo učinkovit za ture, ki so bili zelo pogosti. Namazali smo ga na tur, čez dali platneno krpo in se je hitro zmehčal, da se je lahko stisnil, da je odtekel gnoj in ni več bolelo,« opisuje Ivanka Rant.
Osmi film bo o Davči
Poleg Ranta in Šturma v filmu nastopajo še Andrej Demšar, Franc Frlic, Anton Globočnik, Janez Habjan, Luka Rant in Janez Tolar. Film so posneli lani v Potoku, na Jelovici in v Jablanovici, za kamero pa je poleg Habjana poprijela tudi njegova žena Meta. Tudi montaža je Habjanovo delo, na pomoč pa mu je priskočil Marjan Benedik.
Kot rečeno, je Kuhanje zdravilnega smovnaka pod Blegošem že sedmi Habjanov film. Po letu 2000 so luč sveta že ugledali filmi Od oranja do kruha, Kosci, Golcarija na Selškem, Sodarstvo na Selškem, Strojenje kož po starem …, ta čas pa že montira nov film o Davči in trenju lanu. Prav vseh se je lotil v želji, da bogato izročilo ne bi šlo v pozabo, njegov trud pa je Občina Železniki pred dvema letoma nagradila z občinskim priznanjem za življenjsko delo prostovoljcev.