Še sveži so Tržiški šuštarji

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / petek, 20. marec 2015 / 09:10

Tržiški muzej je izdal zanimivo in oblikovno privlačno knjigo Tržiški šuštarji avtorja dr. Bojana Knifica.

Tržič – V torek so v Tržiški muzej dobili prve izvode, že naslednji dan je bila v Pollakovem salonu Tržiškega muzeja prva predstavitev knjige Tržiški šuštarji dr. Bojana Knifica, etnologa in kustosa v Tržiškem muzeju. In kot je poudaril avtor sam, gresta osrednja slovenska čevljarska zbirka v Tržiškem muzeju in knjiga z roko v roki. Kot bi nas vodil po zares bogati čevljarski zbirki, je Bojan Knific številnim obiskovalcem predstavil vsebino knjige, ki je razdeljena na poglavja Tržiško čevljarstvo skozi stoletja, Tradicija, Obutev in obuvanja, Šuštarije v Tržiču, Orodje in obutev. Na zadnjih straneh sledi angleški povzetek, saj obiskovalce muzeja pričakujejo iz domovine in tujine. Že ob listanju se oko mimogrede ustavi na strani, kjer o čevljarskem besedju piše: »Prvo narisano in s slovenskimi izrazi poimenovano orodje je mogoče najti v prvem slovenskem čevljarskem učbeniku iz leta 1943 izpod peres Jožeta Steimana in Jožeta Zajca.« Ampak to je le drobec v pestrosti knjige, ki jo je oblikovala Polona Zupančič, uredniško pregledala direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek, fotografsko pa poleg gradiva iz fototeke izjemno opremil Milan Malovrh.

Zanimivo je, da sta bili v Tržiču pred vzponom čevljarstva dejavnejši obrti usnjarstvo in nogavičarstvo. Kako in zakaj, pojasnjuje avtor v knjigi in tudi o tem piše, da je bil v Tržiču močan čevljarski ceh, da pa sta Krišpin in Krišpijan zavetnika čevljarjev, vedo bolj kot ne danes samo v Tržiču. Tudi gregorjevo je v Tržiču dosledno povezano s čevljarstvom. Saj poznate tržiško posebnost – luč na gavge? »Sodobno bi temu rekli reflektor, ker sveti tja, kamor želimo,« je pojasnil Knific.

O bogati tradiciji čevljarstva v Tržiču kažejo tudi predmetna pričevanja, tako v knjigi kot v interaktivni čevljarski zbirki Tržiškega muzeja. Izjemno dragocena so pričevanja starejših Tržičanov. Ste vedeli, da je bila obrtna šola v Tržiču ustanovljena leta 1882? Poznate izraze, kot so rančoš, žlinfarčki, meksikajnarji ali pa morda nekdanje šuštarske delavnice v Tržiču? Tudi včasih so – tako kot danes – mladi hodili 'v fremd' po dodatno znanje in torej to, da nam mladi bežijo v tujino, danes ni nekaj novega. »V fremd so hodili mojstri, znanje pa potem delili doma, med vajence,« je razložil Knific.

O Petru Kozini še piše Knific, o kmečkem otroku, ki se je izučil za trgovca in kasneje postavil na noge mogočno tovarno Peko, ki je krojila in še vedno v sicer precej manjši meri kroji usodo tržiških družin.

Ob Tržiških šuštarjih je bila tudi predstavitev knjige Tomaž Pirc avtorja dr. Jurija Kurilla, ki pa smo jo obširno predstavili v Gorenjskem glasu pred tednom dni.