
Med kulturo in življenjsko potjo
Ustvarjalka na odrskih deskah, slikarka, pevka in ženska, ki si širi obzorje s poslušanjem radia, so na javnem posvetu v Kranju razpredale o tem, kako je biti slepa in slabovidna ženska med kulturo in življenjsko potjo.
Kranj – Posvet je po mednarodnem dnevu žena pripravilo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj v sodelovanju z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije, sogovornice pa so bile članice gorenjskega društva Janka Kus, Natalija Žitnik Metaj, Albina Krek in Helena Berčič. Klementina Skumavc Mežek, voditeljica lokalne televizije in tudi sama slabovidna oseba, je sogovornice, ki jih omejitve ne ovirajo, da ne bi počele tistega, kar jim v življenju veliko pomeni, spodbudila, da so spregovorile o svoji ustvarjalnosti.
Janka Kus, ki ustvarja na gledaliških deskah, si je tega želela že od malih nog, a »očalarji nismo bili ravno zaželeni«, zato je najprej prepevala pri nonetu Tomo Zupan, recitirala in povezovala prireditve slepih in slabovidnih. »Krila sem mladostnim sanjam dala v okviru gledališča slepih in slabovidnih Nasmeh, nato pa pred nekaj več kot desetletjem prvič tudi v gledališču videčih. Sedaj sodelujem v dveh gledaliških skupinah, v Križah in Tržiču. Na odrskih deskah sem 16 let, odigrala sem 35 likov,« pove Kusova, tudi dobitnica Kurnikove plakete v Tržiču in komedijantka leta. Natalija Žitnik Metaj pa se ukvarja s slikarstvom. Pri tem uporablja tudi povečevalno steklo in kadar ima težave z razlikovanjem barv, ji priskoči na pomoč mož ali mentor v slikarski skupini, včasih pa kakšna stvar izpade tudi povsem abstraktno. V sedmih letih je sodelovala na 18 skupinskih razstavah, nekaterih tudi v tujini, odziva se tudi na evropske likovne natečaje. Albini Krek pa dviga duha petje. Pol stoletja je bila zvesta cerkvenemu zboru v Zalem Logu, prepevala je in vodila otroško petje ob spremljavi kitare, z ženskim nonetom pri društvu slepih in slabovidnih je sodelovala na pevskih srečanjih po vsej nekdanji državi. Vid je popolnoma izgubila v študentskih letih, a je to ne ovira, da ne bi uživala v glasbi. Danes živi v drugi župniji, kjer vodi petje v molitveni skupini, njena ljubezen ostaja ljudsko petje. Glasba je blizu tudi Heleni Berčič. Posluša jo na radiu, kjer ji veliko pomenijo tudi izobraževalne in druge govorne oddaje. »Radio je dober spremljevalec – lahko zraven počneš, kar želiš, lahko pa zgolj sediš in uživaš v poslušanju,« je prepričana Helena, ki ji je radio pomemben vir pridobivanja znanja. Rada prisluhne oddajam, ki govorijo o mladih, saj se ji zdi zanimivo, kako razmišlja današnja mlada generacija.
Helena se ukvarja tudi s pletenjem. Njene in izdelke drugih članic, ki so spretne v ročnih delih, so ob javnem posvetu v kranjski mestni knjižnici postavili na ogled. Ob tej priložnosti smo prisluhnili tudi recitacijam Ane Šter in harmonikarju Francu Mlačniku.