Odmev na članek Hvala, Aleš Primc

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / petek, 13. marec 2015 / 09:56

(Gorenjski glas, 6. marec 2015)

Spoštovana gospa Šmid! Izogibam se javnemu oglašanju v medijih. Nad Vašim člankom v petkovem Gorenjskem glasu pa sem bila tako neprijetno presenečena, da ne morem ostati tiho.

Ne morem razumeti, s čim si je g. Primc zaslužil tako jezo? Ker se zavzema za pravice otrok? Saj se sodeč po Vaših člankih in predstavitvi na internetu za to zavzemate tudi Vi, mar ne?!

Strinjam se z Vami, za otroke se moramo prednostno zavzemati, saj so najbolj ranljivi in nezaščiteni. Če se g. Primc zavzema za lepo otroštvo otrok v srečni družini, je to mar utopija, nekaj, kar je vredno obsodbe? Mislim, da zasluži pohvalo, ne pa razburjanja in ogorčenosti.

Zakaj kričati od ogorčenja ob plakatih srečne družine, zakaj je tak plakat licemerski in pritlehen? Mar si srečnih družin ne želimo vsi?

Verjamem, da se kot socialna pedagoginja srečujete v glavnem s problematičnimi družinami, kjer otroci najbolj trpijo, kjer se jim dogajajo resnično grozne, nepredstavljive reči. Ne verjamem pa, da je v večini družin tako. Mnogi se trudijo, da bi bile njihove družine srečne.

G. Primcu očitate, da ne sodeluje pri razpravah, ko zaman poskušate in ste nemočni, ko brezbrižna država in birokracija nista pripravljeni pomagati. Zakaj potem pri teh razpravah, ki imajo po vaše bolj malo učinka, sploh sodelovati? Seveda so varne hiše, psihiatri bolje kot nič, a v teh primerih so otroci že zelo prizadeti. Ali ni bolje delovati v smeri, da do takih ekscesov, kot jih opisujete, sploh ne bi prišlo?

Kolikor poznam njegovo delovanje iz medijev, se v smeri preventive omenjeni gospod trudi.

Pri nas je morda preveč razpravljanja, manjka pa vzgoja za VREDNOTE, ODGOVORNA PRIPRAVA NA ODRASLOST. Ne morem se znebiti vtisa, da je pri g. Primcu morda narobe to, da deluje kot veren človek, katoličan.

Zelo me moti, da se ob vsakem problematičnem dogajanju v naši družbi takoj vpleta Cerkev – in to v negativnem smislu!

Iz vašega članka sklepam (morda se motim), da že dolgo niste bili pri maši. Sicer bi vedeli, da se skoraj pri vsaki maši moli in prosi za naše družine, za otroke, se tudi daruje maša za razumevanje v družinah, za vse, ki trpijo. Ne vem, katere otroke ste o tem spraševali. (Sicer pa – maša se daruje za nekoga ali nekaj in ni posvečena nekomu). Otroke se vzgaja (ne samo uči) tudi pri verouku, da bodo nekoč srečni in zadovoljni odrasli.

Dvomim, da ne veste, da se verni mladi odgovorno pripravljajo na zakon. Po poroki pa obstajajo zakonske skupine, ki se družijo, skupaj rešujejo probleme, se v težavah podpirajo.

Družine – predvsem bolj številne – se družijo v okviru Aninega sklada, prirejajo počitnice, razna druga združenja, se finančno podpirajo. Je to tako zanemarljivo?

Tudi tukaj se g. Primc gotovo aktivno in prostovoljno angažira.

Ne trdim pa, da se kje – kljub takim prizadevanjem – ne dogajajo tudi hude stvari.

Sprašujem se tudi, kje je garancija, da bo v novih skupnostih oseb istega spola vse idealno, samo lepo življenje. Kdo bo tudi preprečil norčevanje sošolcev iz otrok, ki bodo morda nekoč v teh »družinah« živeli? Morda različni svetovalci, morda domača vzgoja? Sami veste, da znajo biti otroci neusmiljeno direktni. Kdo bo zdravil take travme? Se predlagatelji in podporniki redefinicije družine kdaj sprašujejo tudi o tem? To je neskončna odgovornost do prihodnjih generacij! Tega se zaveda g. Primc, tega se zavedamo mnogi, kajti »Za otroke gre!« Skrbi nas, ker izginjajo VREDNOTE. Sicer pa si sama nikoli ne drznem posegati v svobodo sočloveka, ga zaradi njegovega načina življenja in delovanja obtoževati in klicati na zagovor.

Neža Makovec, Rateče