Polnjenje dvoran in polnjenje žepov
Slavoja Žižka ne boste našli v Supervizorju, podatkovni bazi protikorupcijske komisije, ki je v teh dneh najbolj vroče branje. V Supervizorjev iskalnik sem zaman vnašal njegovo ime, a zadetkov ni bilo. Žižka je lažje kot na Supervizorju najti v ljubljanskem lokalu Moby Dick, kjer ga s kolegicami in kolegi med malico pogosto opazujemo, kako za sosednjo mizo bere njemu sovražno in rumeno časopisje. Zato pa Supervizor takoj izstreli podatke Stanislave Setnikar Cankar, zdaj že bivše ministrice za izobraževanje. Medtem ko je Slavoj Žižek polnil dvorane doma in po svetu, je nekdanja ministrica kot dekanja Fakultete za upravo predvsem polnila svoje žepe. Od leta 2003 do danes je namreč ob redni plači prejela še za več kot 636 tisoč evrov honorarjev. Delov urednik Ali Žerdin je izračunal, da bi za ta honorar morala vsako leto objaviti vsaj pet debelih knjig, najbolj zanimiva primerjava pa je z Nobelovo nagrado. Ta znaša slab milijon evrov, ljudje pa jo dobijo za življenjsko delo. Nekdanja ministrica je samo v desetletju ob redni plači že dobila več kot polovico njene vrednosti. Mediji so opozorili tudi na to, da bi neki drug Cankar, pisatelj Ivan, moral za honorar ministrice Cankarjeve vsako leto objaviti sedemnajst romanov.
Ker precej hodim po svetu, vem, da je Slavoj Žižek res mednarodna zvezda. Predvsem v ZDA je njegove knjige mogoče najti na najbolj vidnih policah prestižnih knjigarn, pa tudi drugje po svetu ni drugače. Najbolj zanimivo je bilo v kolumbijski Bogoti, kjer je bila njegova knjiga z naslovom O nasilju na polici skupaj s knjigami o terorizmu. Lastnika že omenjenega lokala Moby Dick sta tudi dejala, da so si lokal že prišli ogledat tuji turisti, ki so povpraševali po slavnem gostu. Popolnoma jih razumem. Tudi sam sem med drugim po Havani hodil po lokalih, v katerih je Hemingway pil svoj mojito in daiquiri, v Riu de Janeiru pa obiskal tistega, v katerem sta Antonio Carlos Jobim in Vinicius de Moraes spesnila znameniti hit Girl From Ipanema. Ne vem sicer, kje svojo kavo pije bivša ministrica, ampak močno dvomim, da to sploh koga zanima.
Ob aferi s honorarji Stanke Setnikar Cankar so se med drugim dvignili učitelji, saj je kot ministrica ravno od njih zahtevala, da dodatno delo opravljajo brezplačno. Njen odstop je edina pravilna poteza, a bo imel še precej neprijetnih posledic za vlado Mira Cerarja.
Problem Stanke Setnikar Cankar je v tem, da je, kot vse kaže, prepričana, da je bila do prejetega denarja upravičena. Tudi na njeni fakulteti so dejali, da kot dekanja ni podpisovala svojih avtorskih pogodb s fakulteto, ampak so to počeli pooblaščeni prodekani. Kot da je v tem razlika?! Njen podpis na obeh straneh pogodbe bi bil namreč res skrajno neokusno dejanje.
Za razliko od nastopov v dvoranah je Slavoj Žižek pri pitju kave precej nedružaben, a radodaren, saj pušča dobro napitnino. Tudi ta denar gre iz avtorskih honorarjev, ampak večinoma iz tistih, ki mu jih priznavajo na svetovnem trgu. Nekdanje ministrice pa na tem trgu ni opaziti, zato si jih je priznala kar sama.