Radikovičeva osmica
Pr' Matjaž v Struževem je svojih osemdeset let praznoval Franjo Radikovič. Ob dobri hrani in pijači se je zbrana druščina družila v prijetnem vzdušju, ansambel Erazem pa je poskrbel za glasbeno podlago.
Za ključavničarstvo Radikovič so Gorenjci vsaj slišali, če ne drugega. Predvsem se večina spominja njihovega kioska za takratnim globusom. Radikovičeva sta bila sploh prva na Gorenjskem, ki sta se ukvarjala z ekspres izdelavo ključev. Medtem ko bo letos Zalka Radikovič, rojena Kokalj iz Tupalič pri Preddvoru, septembra stara 82 let, je osemdesetletnico Franjo proslavil prav na svoj rojstni dan – v nedeljo, 9. marca.
Franjo je prišel v Slovenijo leta 1952. Doma je iz vasi Veliki Bukovec v okolice Varaždina. Z Zalko sta se srečala v Ljubljani na plesu, preskočila je iskrica. Ko sta nekaj časa živela v Ljubljani, je Franjo spet okoli 1960 leta odšel s trebuhom za kruhom v Nemčijo. Dve leti kasneje se je za njim odpravila tudi Zalka. Najprej je delal v tovarni, kjer so delali kompresorje za hladilnike, Zalka je bila zaposlena kot šivilja, vendar je kaj kmalu pristala v tajništvu. V administraciji je bila namreč doma, saj je v Sloveniji najprej delala kot tajnica na takratnem okraju v Kranju, v Ljubljani pa na policiji. Potem sta Radikovičeva za nekaj časa podala v gostinstvo. V Baden -Württembergu sta imela gostilno, Zalka celo kavarno. Leta 1970 se je Franjo vrnil v Slovenijo, ona kasneje, ker pa so se odločili, da bodo v Ljubljani tam, kjer sta imela hišo, gradili, sta se preselila v Kranj. Kupila sta takratno Šilerjevo vilo in v njej živita še zdaj. Franjo se je tudi v Nemčiji dnevno izpopolnjeval v ključavničarstvu, in ko sta Radikovičeva v Kranju odprla obrt, je ta hitro zaživela. Po lestvici uspeha so bili v svojem delu odlični, kar je za seboj potegnilo tudi širjenje, leta 2002 pa so 'firmo' prodali Švedom.
Danes Radikovičeva uživata zasluženi pokoj. Imata sina, ki sliši ravno tako na ime Franjo ter ima tudi sam že dve hčerki, Hano in Saro, tako da ima Franjo starejši tudi vnukinji.
Na nedeljskem praznovanju smo izvedeli še nekaj o njegovih strasteh in hobijih. Priljubljena sta tako lovstvo kot ribištvo. Sorodnik Milan Kokalj, ki je tokrat skrbel za vezni tekst praznovanja, sicer pa je kitarist pri ansamblu Mihelič, nam je zaupal še kakšno podrobnost iz slavljenčevega življenja. Izvedeli smo za njegovo ljubezen do glasbe in kako je Milana pred petinštiridesetimi leti Franjo naučil 'citrarskega' načina igranja na kitaro, kar je prisotnim tudi demonstriral. Presenečenj je bilo kar nekaj. Z ženo Zalko rada dopustujeta na Kanarskih otokih – Franja so močno očarale tamkajšnje plesalke in njihovi napevi – tako da mu je tokrat zaplesala in zapela Brigita Lupša Svetek in v nedeljo popoldne vnesla še žarek sončnega temperamenta.