AFŽ-praznik

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 8. marec 2015 / 09:50

Zadnjič sem v našem knjižnem feljtonu predstavil inovativno in res zanimivo knjižico in spletno stran Razvezani jezik, Prosti slovar žive slovenščine. V njem najdemo besede, ki so se v našem jeziku v zadnjih letih pojavile na novo, in hkrati razlage besed, ki jih poznamo že dolgo, a so z leti pridobile nove pomene. Ena od iztočnic je tudi ta, ki ste jo prebrali v naslovu. Razvezani jezik ponuja zanjo kar štiri razlage. Prva: »Po eni od razlag je dan žena oziroma osmi marec tudi AFŽ-praznik. Takrat je zelo lepo in prav, da so ženske deležne vsega, od A do Ž in še F vmes.« Ne bom ugibal, kaj v tem kontekstu pomeni F, gotovo ni potrebno. Druga: »AFŽ – Antifašistična fronta žena, ustanovljena med NOB leta 1942 v Foči kot politična organizacija žensk (v partizanskih vrstah je bilo veliko žensk). Slovenska AFŽ je bila ustanovljena 16. 10. 1943 na ženskem kongresu v Dobrniču (zahtevale so enakopravnost in splošno volilno pravico, ki je do tedaj ženske niso imele). Leta 1953 se je AFŽ preimenovala v Zvezo ženskih društev …« Tretja: »Osmi marec je bil uzakonjen kot dan žena. V drugi Jugoslaviji so tega dne v različnih okoljih prirejali za žensko populacijo proslave, pogovore, razprave, srečanja, sprejeme, svečane večerje. Ženske pa so si poleg pozornosti želele tudi zabave in veseljačenja. Pogosto so taka veseljačenja presegla mero dobrega okusa, zato so ta dan tudi poimenovali AFŽ-praznik, kajti tega dne so si ženske ponekod dovolile marsikaj, kar sicer niso počele (spustile so svojo zadržanost z vajeti in sprostile svojo (kakršnokoli že) domišljijo).« In še četrta: »Zaradi evforije in pričakovanj za svoj ženski praznik Dan žena so moški 8. marec poimenovali za praznik AFŽ, pa tudi BORBENI DAN ŽENA.«

Tako, osvežili smo svoje vedenje o teh rečeh, za starejše nič novega, za mlajše pač. Pred letošnjim dnevom žena se vprašajmo, kaj nam ta »praznik« pomeni danes. Z lune se vidi, da so ženske slej ko prej »deležne vsega, od A do Ž in še F vmes«. Ne samo 8. marca, to velja celo leto. Teža praznika pa se je v zadnjih desetletjih bistveno znižala. Pomen dneva žena je obratno sorazmeren s splošnim položajem žensk v družbi. Bolj ko se je ta izboljševal, bolj se je zmanjševal pomen nekega posebnega praznika na ta račun. Eno od kolumn iz prejšnjih let sem naslovil z vprašanjem »Kaj pa dan moža?!« Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu tudi moški potrebni posebne obravnave in temu namenjenega opozorilnega dneva. Deležni smo vsega mogočega, od A do Ž, F je vse manj, vse več pa splošne »jebe«, zlasti tiste, ko nas vsak dan »jebejo v glavo«. Danes bi morali namesto dneva žena uvesti nekaj povsem novih opozorilnih dni. Dan brezposelnih, denimo, še zlasti dan mladih brez dela. Pa dan prekarnih (delavcev). Prekarnih? Tudi tu si lahko pomagamo s slovarjem. Stari SSKJ ima stari pomen te besede: »težaven, mučen«. Novi SSKJ je bolj aktualen: »nanašajoč se na negotovo, navadno slabo plačano začasno zaposlitev«. Namesto proletariata dobivamo prekariat, v njem pa smo enako ponižani vasi, moški in ženske. To je danes aktualno, AFŽ-praznik je bolj preteklost kot sedanjost.

Govorimo seveda o razmerah v Sloveniji in v EU. V mnogih državah tretjega sveta pa je dan žena še kako aktualen, zlasti v tistih, kjer ga sploh ne poznajo oziroma ne »praznujejo«. Bolj malo vemo o tem, kakšen je položaj žensk v islamu. Sicer pa se nas to tudi ne tiče, v vsaki deželi morajo sami urediti te reči. Na nedeljsko rožico za osmi marec pa kljub vsemu ne pozabimo.