Čistilne naprave tudi v planinske koče

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Slovenija / četrtek, 26. februar 2015 / 10:15

Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) so predstavili rezultate poslovanja planinskih koč v lanskem letu, ki ga je zaznamoval zelo slab obisk, in usmeritve planinskega gospodarstva v letošnjem letu. Velik poudarek bodo namenili varovanju okolja in promociji.

Ljubljana – Analiza, ki jo je PZS naredila na vzorcu 42 od skupno 162 planinskih koč, je pokazala za povprečno 15-odstotni upad prometa glede na leto poprej, v visokogorju pa kar za četrtino. Glavni razlog je bilo zelo slabo vreme, ponekod pa tudi žledolom, vetrolom, poškodbe na objektih, recesija, delovna zakonodaja, zaostreni pogoji poslovanja ter popravila na kočah. Nekateri planinski domovi so denimo zabeležili za kar šestdeset odstotkov manj prometa, a najti je možno tudi svetle izjeme. Planinski dom na Zelenici je kot eden redkih pri nas lani zabeležil porast skupnega prometa in to za kar trideset odstotkov.

»Še ene tako slabe sezone kot lani si društva kot upravljavci koč preprosto ne morejo več zamisliti, zato si vsi skupaj letos želimo predvsem prijaznejše vreme. Sredstva, ki jih društva ustvarjajo s prometom v kočah, so njihov edini vir za pokritje stroškov s kadri, vzdrževanje in obnove. Vse zahtevnejši so tudi zakonski predpisi in zahteve inšpektorjev so včasih prav nemogoče. PZS nima namenskih sredstev, da bi društvom pomagala v takšnih primerih, kot je bila pretekla sezona, poskušamo pa to z različnimi akcijami, predvsem preko svetovalne pisarne za investicije in ekološke sanacije,« je na novinarski konferenci povedal načelnik Gospodarske komisije PZS Janko Rabič.

A če si na PZS in v planinskih društvih vseskozi prizadevajo v svoje planinske koče privabiti vse več planincev, se hkrati zavedajo vpliva, ki ga imajo na naravo v okoljih, ki so skorajda po pravilu vodovarstvena in zavarovana. Velik pomen na PZS zato namenjajo varovanju narave. Doslej so certifikat Okolju prijazna planinska koča podelili šestnajstim kočam, pripravljen pa je tudi projekt Ravnanje z vodnimi viri in odpadnimi vodami na planinskih kočah. Kot je povedal strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar, jih je od vseh koč z biološkimi čistilnimi napravami opremljenih le 53, dve pa sta priključeni na javno komunalno omrežje. Glede na to, da Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav zahteva namestitev malih komunalnih naprav do konca leta 2017 tudi na vseh planinskih kočah, na PZS temu področju namenjajo veliko pozornosti. Dve tretjini koč še nima ustrezne rešitve, za dolgoročno rešitev oskrbe s pitno vodo ter čiščenje odpadnih voda pa bi koče potrebovale približno 5,5 milijona evrov.

Na PZS bodo v letošnjem letu večji poudarek namenili tudi promociji, saj ugotavljajo, da javnost planinske infrastrukture, torej koč in poti, ne prepoznava kot del turistične infrastrukture. Zato so napovedali tesnejše sodelovanje s turističnimi društvi, promocijo v tujini, nove programe (v zaključni fazi je Slovenska turnokolesarska pot) ter mnogo drugega.