Javna tribuna o perspektivah opuščenega območja nekdanje smodnišnice (le-to je bilo nedavno zajeto v preprosto maketo s 108 objekti) je k poslušanju in razpravi privabila številne Kamničane in strokovnjake različnih strok. / Foto: Gorazd Kavčič

Največji izziv Kamnika – kaj s smodnišnico?

V Medobčinskem muzeju Kamnik so pripravili javno tribuno o perspektivah opuščenega območja nekdanje smodnišnice. Razprava je pokazala, da je predlogov in idej veliko, prave vizije pa Kamnik s tem še nima.

Kamnik – Kamniška smodnišnica ali območje nekdanje Kemijske industrije Kamnik (KIK), kjer so še do leta 2009 izdelovali enega najboljših črnih smodnikov na svetu, po stečaju podjetja predstavlja največji izziv lokalne skupnosti v zadnjem obdobju, celo zgodovinsko prelomnico, kot priložnost vidijo nekateri strokovnjaki.

Velikansko, kar 72 hektarov veliko območje za razpadajočim betonskim zidom na severu Kamnika je močno prežeto z industrijsko (pa tudi naravno) dediščino, ki pa se nezadržno izgublja. Stroji se pospešeno razprodajajo v tujino, območje pa je razdeljeno med več zasebnih lastnikov, ki tu izvajajo svoje podjetniške dejavnosti. V občini se zavedajo, da računov brez njih ne bi smeli polagati, a predlogov, idej, vizij, različnih raziskav in študijskih nalog na to temo se je v zadnjem času nabralo že toliko, da so se v Medobčinskem muzeju Kamnik v Kulturnem društvu Priden možic odločili združiti različne akterje in z javno tribuno ugotoviti, kakšne perspektive na tem področju Kamnik ima. Kot je uvodoma pojasnil Miloš Ekar s kranjske enote Zavoda za varstvo kulture dediščine, ima območje status industrijske dediščine, ki je izjemna. »Smodnišnic ni prav veliko, kamniška ima pa še dolgo tradicijo. Območje je dragoceno, zato je zelo pomembno, kaj se bo z njim dogajalo. A naš zavod je le papirnati tiger, pišemo mnenja, ne moremo pa uresničevati javnega interesa. Težava je v tem, koliko dediščine si neka družba lahko privošči, in mi smo zavezani tudi ekonomskemu interesu. Lahko pa zabeležimo stanje, ter evidentiramo in ovrednotimo dediščino,« je med drugim povedal Ekar. Čeprav so mnoge oči ob omembi smodnišnice uprte v občino, je podžupan Matej Slapar pojasnil, da občinskega denarja za uresničitev zamisli preprosto ni, prav tako ne vizije. »Lastnik je znan in bi pri načrtovanju moral imeti pomembno vlogo. Če lastnik ne bo podprl naših idej, lahko razglabljamo v nedogled, pa se ne bo nič spremenilo. Trenutno stališče občine je, da ohranimo gospodarske dejavnosti, ki so tu prisotne zdaj – tu namreč delujeta dve uspešni podjetji z nekaj sto zaposlenimi. Za naprej pa je zgodba še povsem odprta.« Največji lastnik na tem območju je podjetje Iskra mehanizmi, poleg njih pa tudi Kamnik-Schlenk, Calcit …

Z območjem smodnišnice se veliko ukvarja tudi Leon Kobetič, ki pripravlja občinski prostorski načrt. Kot je dejal, je to območje največji prostorski izziv Kamnika v prihodnosti. Prvotno naj bi tu svoj prostor našli zeleni programi kot prehod v bodoči regijski park, a je koncept v celoti padel, saj se obstoječi lastniki zemljišč znotraj smodnišnice s selitvijo na drugo lokacijo (v industrijsko cono na Korenovi cesti) ne strinjajo, zato občinski prostorski načrt, ki je še v pripravi, začasno ohranja industrijske dejavnosti.

S tem pa se ne strinjajo številni arhitekti, ki območje vidijo kot čudovito športno-rekreacijsko območje in velik park z muzejem industrijske dediščine, ki bi v sodelovanju z javno-zasebnim partnerstvom in evropskim denarjem lahko postal eden največjih v Evropi. Ker pa ne manjkajo le prostorski načrti in denar, ampak predvsem skupna strategija, je bil eden od sklepov javne tribune ta, da bi bilo treba čim prej oblikovati nekakšen strateški svet, do tedaj pa rešiti vsaj tisto premično dediščino, ki je še ostala, saj sicer v načrtovanem muzeju industrijske dediščine ne bodo imeli česa pokazati.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / sreda, 18. september 2013 / 11:37

Folklora obarvala mestno jedro

Tretji Svetosavski folklorni festival, ki ga prireja kranjsko Srbsko kulturno-prosvetno društvo Sveti Sava, je minuli vikend s številnimi dogodki pisano razgibal in poživljal kranjsko mestno jedro.

Objavljeno na isti dan


Šport / torek, 18. avgust 2020 / 18:01

Začetek za tretjeligaše

Nogometnim drugoligašem so se konec tedna na zelenicah pridružili tretjeligaši.

Gorenjska / torek, 18. avgust 2020 / 17:59

Po prvem preplahu sem se vzravnal

To je na veliki šmaren na Brezjah na praznovanju biserne maše ob 60-letnici duhovništva dejal nekdanji ljubljanski nadškof in kardinal dr. Franc Rode. Na Primskovem v Kranju pa je maševal novi nadškof...

Gospodarstvo / torek, 18. avgust 2020 / 17:56

Testna uporaba senzorjev pri prireji mleka

Kranj – V okviru projekta Sesam, pri katerem sodeluje devet ustanov iz šestih držav, med njimi tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, bodo na približno pet tisoč kravah preverili uporabo senz...

Kronika / torek, 18. avgust 2020 / 17:54

Umrl v trčenju v podvoz

Vrba – Za gorenjskimi policisti je pester konec tedna, med drugim so obravnavali tudi prometno nesrečo s smrtnim izidom. Zgodila se je v soboto okoli 18. ure, ko je med vožnjo iz smeri Žirovnice pr...

Zanimivosti / torek, 18. avgust 2020 / 17:52

Pred svetovnim dnevom humanitarnosti

Ljubljana – Generalna skupščina Združenih narodov je 19. avgust razglasila za svetovni dan humanitarnosti, s čimer vsako leto opozarja na obvezo mednarodne skupnosti, da pomaga ranljivim, preslišan...