
Kultura: siromašna, vendar trdoživa
Letošnji, že 37. zimski pohod Arihova peč na Bleščečo planino bo v nedeljo, 1. marca. Začetek pohoda bo med 9. in 12. uro pri Polancu na Čemernici/ Tschemernitz nad Šentjakobom/St. Jakob v Rožu. Letošnji pohod bo tudi počastitev 70. obletnice uboja osmih partizanov v bunkerju pod Arihovo pečjo. Edini še živeči preživeli iz takratne nemške hajke je Bogo Mohar - Ston iz Kranja.
Pretekli teden je bil v K&K centru v Šentjanžu občni zbor Slovenske prosvetne zveze Celovec. Zveza združuje 43 slovenskih kulturnih društev na Koroškem in je ob Krščanski kulturni zvezi ena od dveh krovnih kulturnih organizacij Slovencev na Koroškem. Predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Avguštin Brumnik je v poročilu o delu v zadnjih štirih letih povedal, da so se politične razmere na Koroškem po volilnem zasuku in dogovoru o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov izboljšale. Začela se je politika dialoga. Dolgoletni problem Slovenske glasbene šole na Koroškem pred rešitvijo, za kar sta posebej zaslužna Božo Hartman in Roman Verdel. Še naprej pa ostaja problem obstoj Slovenske študijske knjižnice v Celovcu, ki je s 140.000 knjigami med večjimi na Koroškem in zmore plačati le enega polno zaposlenega, v primerljivih knjižnicah na Koroškem pa jih je sedem, in financiranje kulturnih domov. Kljub vedno večji denarni suši je bila v zadnjih letih kulturna dejavnost Slovencev živa, trdoživa in inovativna, od gledališke, glasbene in pevske dejavnosti do izdajanja knjig, pri čemer prednjači vsakoletni knjižni dar. V kulturni dejavnosti je veliko pozitivnega naboja, je povedal predsednik Brumnik. V delo je treba vključiti še več mladih. Slovenska prosvetna zveza bo pri svojem delu še naprej sodelovala s Krščansko kulturno zvezo.
Poslovodja Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle je v vsebinsko bogati in kritični razpravi ocenil sedanji položaj slovenske kulture na Koroškem in nasploh v sedanjih razmerah ter predstavil njeno razvejano dejavnost. Veseli ga, da v koroško življenje stopajo dialog, strpnost in toleranca, in ne le iskanje krivcev za pretekla škodljiva dejanja. V dialogu z nemškim nacionalnim okoljem skušamo drug drugega poslušati in razumeti, kar je znak pomembnega premika v glavah. Žal je v času globalizacije in liberalizma, ki sta sedaj na pohodu, kultura njuna prva žrtev. Priča smo brezbrižnemu omejevanju sredstev. Pomoč iz Slovenije se je v zadnjih letih znižala za 30 odstotkov. Podpora zvezne vlade z Dunaja je že dvajset let enaka oziroma stagnira, pretirana birokratizacija pa ovira uresničevanje evropskih kulturnih projektov. Vendar smo prav zaradi takih težav in zaradi svoje majhnosti v kulturi še bolj ustvarjalni in znamo plavati proti toku, je povedal dr. Janko Malle. Predsednik Slovenske prosvetne zveze bo tudi prihodnja štiri leta upokojeni sodnik dr. Avguštin Brumnik, podpredsedniki Božo Hartman, Eda Velik in dr. Helena Verdel, tajnik in poslovodja pa dr. Janko Malle.