Akademski slikar Boge Dimovski je slikar dveh domovin. Iz Makedonije v Slovenijo vedno znova prinaša sonce.

Prešerno makedonsko sonce

Likovno društvo Kranj ob slovenskem kulturnem prazniku že tradicionalno pripravi društveno razstavo v Mali galeriji, osrednjo samostojno razstavo akademskega slikarja Bogeta Dimovskega pa gosti Galerija dr. Ceneta Avguština v kranjski enoti ZVKD.

Kranj – Da je v Makedoniji tudi sonce drugačno, lahko izvemo, spoznamo, z nekaj duhovne empatije pa tudi ponotranjimo na likovni razstavi akademskega slikarja Bogeta Dimovskega, ki vse odkar je iz rodne Makedonije prišel študirat na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, živi in ustvarja v Sloveniji. Tu je končal tudi podiplomski specialistični študij restavratorstva in konservatorstva. Kasneje si je pridobil tudi naslov docenta, sicer pa je od leta 1987 v Mednarodnem grafičnem likovnem centru zaposlen kot restavrator in pedagog, v zadnjih desetih letih pa se je uveljavil tudi kot likovni kritik.

»Boge je umetnik dveh domovin, saj v slovensko likovno krajino prinaša makedonsko sonce in bogat spekter toplih barv,« o slikarskem kolegu iz likovnega društva Kranj pove Klavdij Tutta. Tokrat se Dimovski predstavlja tudi z nekaj velikimi formati velikosti 5x1,5 metra, ki na gledalca delujejo še posebej impresivno. Ne zgolj po formatu, še toliko bolj z močno žarečo krajino, ki se bohoti iz dveh dimenzij v tretjo, saj nekako prehaja iz slike v ozračje.

Kot Dimovski sam zase pravi, z minimalnimi sredstvi skuša doseči logično, toda senzibilno prostorsko zasnovo iluzionističnega likovnega prostora. »Svojo likovno maniro razvijam v povezavi z domišljijsko abstraktnimi kompozicijskimi rešitvami v naravnem okolju, ki me obdaja.« Čeprav na slikah ne upodablja človeških figur, se v slikah čuti človeška prisotnost, povezana z naravo v filozofskem smislu, in subtilen odnos do življenja, ki je značilen za avtorja. Boge Dimovski je tudi zelo dejaven kot organizator likovnih dogodkov, saj v okviru Makedonskega kulturnega centra Ciril in Metod v Kranju vsako leto pripravi več likovnih razstav, zadnji dve leti pa tudi likovno kolonijo.

V Mali galeriji Likovnega društva pa so prav tako v nedeljo odprli razstavo likovnih del svojih članov v čast Prešernu. Tokrat se predstavlja kar petindvajset avtorjev različnih umetniških umetniških govoric.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 21. april 2008 / 07:00

Mladi upi in Modri val

V naslednjih tednih bomo predstavili ansamble, ki bodo nastopili na osmem Večeru slovenskih viž v narečju, ki ga bo Radio Sora v Škofji Loki priredil v petek, 13. junija. Začenjamo z ansambloma Mladi...

Objavljeno na isti dan


Kranj / / 20:05

Mladi jim dajo energijo

Ob letošnjem Tednu otroka je Društvo prijateljev mladine Kranj pripravilo druženje osnovnošolcev in starostnikov Doma upokojencev Kranj.

Rekreacija / / 19:58

Razgled na morje

Bojin Kuk (1110 n. m.) – Obisk Paklenice je idealen za jesenski letni čas. Poleti je preprosto preveč vroče. Obisk Bojinca, področja neobičajnih, slikovitih apnenčastih vrhov, ki burijo domišljijo.

Kronika / / 19:55

Tovorno vozilo samo krenilo po klancu

Jesenice – V petek opoldan so jeseniški policisti obravnavali nesrečo tovornega vozila, ki je samo krenilo po klancu navzdol, ker voznik pod kolesa ni namestil zagozd. Pri tem je prebilo betonski p...

Nasveti / / 09:01

Šola vedeževanja iz ciganskih kart

Tudi danes se bomo še malo podrobneje posvetili kombinacijam treh kart. Kot se spomnite, smo imeli sistem splošnega pogleda, ko stranka premeša karte in naredi tri sorazmerno enake kupčke....

Razvedrilo / / 09:00

Femme fatale 2018 je ...

… igralka Lara Komar. »Fatalne ženske se zavedajo, da lahko s svojim žarom krojijo usodo, zato sem prepričana, da lahko vsaka ženska v sebi nosi fatalnost in je pravzaprav boginja.« To so besede letoš...