Akademski slikar Boge Dimovski je slikar dveh domovin. Iz Makedonije v Slovenijo vedno znova prinaša sonce.

Prešerno makedonsko sonce

Likovno društvo Kranj ob slovenskem kulturnem prazniku že tradicionalno pripravi društveno razstavo v Mali galeriji, osrednjo samostojno razstavo akademskega slikarja Bogeta Dimovskega pa gosti Galerija dr. Ceneta Avguština v kranjski enoti ZVKD.

Kranj – Da je v Makedoniji tudi sonce drugačno, lahko izvemo, spoznamo, z nekaj duhovne empatije pa tudi ponotranjimo na likovni razstavi akademskega slikarja Bogeta Dimovskega, ki vse odkar je iz rodne Makedonije prišel študirat na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, živi in ustvarja v Sloveniji. Tu je končal tudi podiplomski specialistični študij restavratorstva in konservatorstva. Kasneje si je pridobil tudi naslov docenta, sicer pa je od leta 1987 v Mednarodnem grafičnem likovnem centru zaposlen kot restavrator in pedagog, v zadnjih desetih letih pa se je uveljavil tudi kot likovni kritik.

»Boge je umetnik dveh domovin, saj v slovensko likovno krajino prinaša makedonsko sonce in bogat spekter toplih barv,« o slikarskem kolegu iz likovnega društva Kranj pove Klavdij Tutta. Tokrat se Dimovski predstavlja tudi z nekaj velikimi formati velikosti 5x1,5 metra, ki na gledalca delujejo še posebej impresivno. Ne zgolj po formatu, še toliko bolj z močno žarečo krajino, ki se bohoti iz dveh dimenzij v tretjo, saj nekako prehaja iz slike v ozračje.

Kot Dimovski sam zase pravi, z minimalnimi sredstvi skuša doseči logično, toda senzibilno prostorsko zasnovo iluzionističnega likovnega prostora. »Svojo likovno maniro razvijam v povezavi z domišljijsko abstraktnimi kompozicijskimi rešitvami v naravnem okolju, ki me obdaja.« Čeprav na slikah ne upodablja človeških figur, se v slikah čuti človeška prisotnost, povezana z naravo v filozofskem smislu, in subtilen odnos do življenja, ki je značilen za avtorja. Boge Dimovski je tudi zelo dejaven kot organizator likovnih dogodkov, saj v okviru Makedonskega kulturnega centra Ciril in Metod v Kranju vsako leto pripravi več likovnih razstav, zadnji dve leti pa tudi likovno kolonijo.

V Mali galeriji Likovnega društva pa so prav tako v nedeljo odprli razstavo likovnih del svojih članov v čast Prešernu. Tokrat se predstavlja kar petindvajset avtorjev različnih umetniških umetniških govoric.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 9. maj 2020 / 11:31

Z avtom končal v potoku

Zgornja Sorica – V sredo nekaj pred polnočjo se je v Zgornji Sorici poškodoval voznik, ki je na ovinku zapeljal s ceste in po prevračanju obstal v potoku. Vozilo je bilo v nesreči uničeno (na sliki...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 17. april 2019 / 21:56

Zadovoljni s pestro ponudbo

Spomladanski kmetijsko-obrtni sejem, ki je potekal minuli konec tedna, je v Komendo znova privabil precejšnje število obiskovalcev iz domala vseh koncev Slovenije. Naključne mimoidoč...

Naklo / sreda, 17. april 2019 / 21:48

Razstava v duhu praznika

Dijaki Biotehniškega centra (BC) Naklo – Srednja šola in Kulturno-turistično društvo Pod krivo jelko sta v četrtek povabila na odprtje že tradicionalne razstave velikonočnih dekoracij v Galeriji Grašč...

Nasveti / sreda, 17. april 2019 / 21:47

Pehtranova potica

Zakaj letos ne bi bila za veliko noč na mizi pehtranova potica s skuto?

Mularija / sreda, 17. april 2019 / 21:46

Na odru že prvošolci

V Zadružnem domu Ribno so pretekli teden v sklopu strokovnega srečanja Društva učiteljev podružničnih šol (DUPŠ) Slovenije gostili enajsto gledališko srečanje podružničnih šol, ki je sočasno potekalo...

GG Plus / sreda, 17. april 2019 / 21:45

Gorenjsko velikonočno izročilo

Ker smo ravno v velikonočnem času, obudimo še spomin na nekdanjo gorenjsko veliko noč. Lepo, a pozabljeno je pričevanje pisateljice Manice Koman, objavljeno že leta 1928. Preberimo nekaj odlomkov …