Akademski slikar Boge Dimovski je slikar dveh domovin. Iz Makedonije v Slovenijo vedno znova prinaša sonce.

Prešerno makedonsko sonce

Likovno društvo Kranj ob slovenskem kulturnem prazniku že tradicionalno pripravi društveno razstavo v Mali galeriji, osrednjo samostojno razstavo akademskega slikarja Bogeta Dimovskega pa gosti Galerija dr. Ceneta Avguština v kranjski enoti ZVKD.

Kranj – Da je v Makedoniji tudi sonce drugačno, lahko izvemo, spoznamo, z nekaj duhovne empatije pa tudi ponotranjimo na likovni razstavi akademskega slikarja Bogeta Dimovskega, ki vse odkar je iz rodne Makedonije prišel študirat na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, živi in ustvarja v Sloveniji. Tu je končal tudi podiplomski specialistični študij restavratorstva in konservatorstva. Kasneje si je pridobil tudi naslov docenta, sicer pa je od leta 1987 v Mednarodnem grafičnem likovnem centru zaposlen kot restavrator in pedagog, v zadnjih desetih letih pa se je uveljavil tudi kot likovni kritik.

»Boge je umetnik dveh domovin, saj v slovensko likovno krajino prinaša makedonsko sonce in bogat spekter toplih barv,« o slikarskem kolegu iz likovnega društva Kranj pove Klavdij Tutta. Tokrat se Dimovski predstavlja tudi z nekaj velikimi formati velikosti 5x1,5 metra, ki na gledalca delujejo še posebej impresivno. Ne zgolj po formatu, še toliko bolj z močno žarečo krajino, ki se bohoti iz dveh dimenzij v tretjo, saj nekako prehaja iz slike v ozračje.

Kot Dimovski sam zase pravi, z minimalnimi sredstvi skuša doseči logično, toda senzibilno prostorsko zasnovo iluzionističnega likovnega prostora. »Svojo likovno maniro razvijam v povezavi z domišljijsko abstraktnimi kompozicijskimi rešitvami v naravnem okolju, ki me obdaja.« Čeprav na slikah ne upodablja človeških figur, se v slikah čuti človeška prisotnost, povezana z naravo v filozofskem smislu, in subtilen odnos do življenja, ki je značilen za avtorja. Boge Dimovski je tudi zelo dejaven kot organizator likovnih dogodkov, saj v okviru Makedonskega kulturnega centra Ciril in Metod v Kranju vsako leto pripravi več likovnih razstav, zadnji dve leti pa tudi likovno kolonijo.

V Mali galeriji Likovnega društva pa so prav tako v nedeljo odprli razstavo likovnih del svojih članov v čast Prešernu. Tokrat se predstavlja kar petindvajset avtorjev različnih umetniških umetniških govoric.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / sobota, 2. marec 2019 / 19:22

Kočevsko

Ker se o naših, več stoletij starih »sostanovalcih« sorazmerno malo piše in govori, si ob tej priložnosti dovolim obrobno omembo tega prebivalstva s strani gospe Logar malo širše opisati, da si bo...

Objavljeno na isti dan


Cerklje na Gorenjskem / nedelja, 2. februar 2020 / 00:15

Potnika skrbelo, ali ima koronavirus

Zgornji Brnik – Na brniško letališče je pred nekaj dnevi iz Kitajske pripotoval Slovenec, ki se je počutil slabo. Želel se je prepričati, ali nima novega koronavirusa. Ta se kaže z vročino, kašljem...

GG Plus / sobota, 1. februar 2020 / 23:57

Jakobova zgodba

Jakob je nezakonski otrok. Ko je mamo prvič vprašal po očetu, je vzela kuhalnico in ga pošteno natepla. »Nikoli več ne sprašuj po tistem hudiču!« mu je še zapretila, potem pa se je usedla na divan...

Zanimivosti / sobota, 1. februar 2020 / 23:57

Velik odziv v pomoč zapuščenim živalim

Kranj – Qlandia je ob koncu lanskega leta v svojih nakupovalnih centrih po vsej Sloveniji zaključila družbeno odgovorno akcijo, s katero je širšo javnost pozvala k zbiralni akciji tekstila za bitja...

Kranj / sobota, 1. februar 2020 / 23:50

Kakšna prihodnost čaka starejše

Gotovo je bil dober namen tistih v kranjski občini, ki so se odločili, da skličejo tako imenovani forum, na katerem so govorili o Kranju kot mestu prihodnosti za starejše. Tudi poslušalci...

Nasveti / sobota, 1. februar 2020 / 20:00

Podiranje tabujev

Zadnji dan januarja mineva sto let od rojstva Benoîte Groult, francoske pisateljice, esejistke in feministke, borke za pravice in svoboščine žensk brez dlake na jeziku. Zelo znana je njena misel: »...