Zmanjšati stroške dela

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 5. februar 2015 / 13:23

V Sloveniji so stroški dela v povprečju držav Evropske unije, a le ko se primerjamo s povprečno plačo, težava pa nastane, ko se primerjamo pri dvakratniku ali trikratniku povprečne plače, so poudarili na okrogli mizi o delovnopravni zakonodaji, ki je potekala v Kranju.

Kranj – Ob 25-letnici kranjskega tehnološkega podjetja Četrta pot je prejšnji teden v Mestni knjižnici Kranj potekal poslovno-gospodarski forum, ki sta ga v sodelovanju s Četrto potjo soorganizirala Mestna občina Kranj in Društvo poslovnih žensk FAM, na njem pa je sodelovalo približno 150 direktorjev in menedžerjev. Na osred­njem dogodku, okrogli mizi o delovnopravni zakonodaji, so bili sodelujoči enotni, da gospodarstvo potrebuje predvsem razbremenitev stroškov dela in ohlapnejšo zakonodajo.

»Svet se je v zadnjih desetletjih izjemno spremenil, zakonodaja pa je še vedno takšna kot pred tridesetimi leti. Podjetja imajo premalo manevrskega prostora za stimuliranje dobrih delavcev,« je bil do obstoječe delovnopravne zakonodaje kritičen gostitelj, generalni direktor Četrte poti Boris Šola. Kot eno od možnosti za večjo svobodo delodajalca pri stimuliranju zaposlenih je navedel spremembo dohodninske lestvice.

O neprimernosti dohodninske lestvice je spregovoril tudi Samo Roš, član uprave Leka. Za primerjavo je povedal, da delavec, ki delodajalca stane 50.000 evrov bruto, v Sloveniji prejme 27.000 evrov neto, v Nemčiji pa 34.000 evrov. »Tako kot ima nogometni selektor pravico postaviti si svojo ekipo, bi to možnost morali imeti tudi v podjetjih, za kar pa potrebujemo ohlapnejšo delovnopravno zakonodajo. Države, ki jo imajo, imajo tudi nižjo stopnjo brezposelnosti od držav z bolj striktno zakonodajo,« je razmišljal.

Predsednik upravnega odbora družbe Halcom Matjaž Čadež je ocenil, da je v trenutni delovni zakonodaji največji problem prenormiranost: »Na Švedskem imajo pogodbo o delovni zaposlitvi na eni strani, pri nas pa zaradi zakonov obsega deset, enajst strani. V Sloveniji moramo zato bistveno večji korak narediti v zmanjšanju zakonodaje in pravil ter povečanju odgovornosti tistih, ki na osnovi teh zakonov usmerjajo.« Poudaril je še, da nenehno menjavanje vlade pomeni nestabilnost, zato si želi, da bi sedanja vlada končala svoj mandat in tako zagotovila stabilnost, ki jo gospodarstvo nujno potrebuje.

»Če hočemo ambiciozne in podjetne ljudi, jih je treba plačati, zato je zelo pomembno, da postanemo fleksibilni vsaj pri nagradah, dohodninski lestvici, olajšavah za izobraževanje ... Imamo dober kader, dobre znamke, manjka pa nam le še pomoč države. Podjetje naj bo torej črka i, država pa naj pomaga pri piki na vrhu, kar pomeni, da nas, gospodarstvenike, posluša,« je povedala Tanja Skaza, direktorica podjetja Plastika Skaza, ter dodala, da bi se morala tudi država obnašati kot podjetje, si postaviti vizijo, kje se vidi čez pet let, na njeni podlagi pa narediti tudi strategijo, kako do tega cilja priti.

Generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Peter Pogačar se je z večino povedanega strinjal. Poudaril pa je, da so po mednarodnih primerjavah stroški dela v Sloveniji v povprečju držav Evropske unije. »A le, ko se primerjamo s povprečno plačo, težava nastane, ko se primerjamo pri dvakratniku ali trikratniku povprečne plače,« je dodal. Poudaril je še, da je bilo v okviru pogajanj za socialni sporazum dogovorjeno, da se efektivna davčna obremenitev za gospodarstvo ne sme povečevati, lahko pa pride do njenega prestrukturiranja: »Primerjalno gledano imamo namreč nizko obdavčeno premoženje in dobiček ter visoko obdavčeno delo.« Kot je še dejal, bi bila morda rešitev tudi v tem, da bi zakonodaja določala le minimalne standarde, vse drugo pa prepustila dogovorom znotraj posameznih panog in podjetij.

Podobnega mnenja je bil tudi direktor in glavni urednik časnika Finance Peter Frankl. »Dohodnino je treba nekoliko razrahljati, kar je tudi obljuba te in že prejšnjih vlad. A smo sploh socialna država, če najbolj obdavčujemo svojo največjo vrednoto – delo? Nekoliko bolj je treba obdavčiti premoženje in dobiček,« je dejal.

Vizija je potrebna tudi pri vodenju občine, je prepričan kranjski župan Boštjan Trilar, ki je ob robu okrogle mize pojasnil, da so na občini začeli kopirati dobre prakse iz gospodarstva. Tako bodo med drugim vzpostavili urad za zadovoljstvo občanov in pripravili projekcijo proračuna do leta 2020.