Seme za vse kasnejše klube

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 29. januar 2015 / 11:01

V soboto so v Sokolskem domu proslavili 125-letnico kluba fotografov amaterjev, ki so ga v Ljubljani soustanovili trije Gorenjci: Ivan Šubic, Gustav Pirc in Luka Pintar.

Klub fotografov amaterjev je bil ustanovljen leta 1889 v Ljubljani. Po klubih na Dunaju, v Pragi in Budimpešti je bil to četrti tovrsten klub v celinski Evropi in hkrati prvi fotografski klub na Balkanu. V iskanju povezave s Škofjo Loko in torej tudi ob praznovanju obletnice v soboto v Sokolskem domu je treba poiskati tri soustanovitelje kluba, ki so vsi povezani s Škofjo Loko. Gustav Pirc (1859–1923) je bil rojen v Škofji Loki, Ivan Šubic (1856–1924) in Luka Pintar (1857–1915), prvi iz Poljan, drugi s Hotavelj, pa sta tod obiskovala osnovno šolo. Glavni pobudnik Ivan Šubic je v Škofji Loki tudi nekaj časa bival in je pokopan ne mestnem pokopališču. Vsi trije so bili zavedni Slovenci, aktivni kulturniki in navdušeni amaterski fotografi.

Slavnostni dogodek pa so organizatorji, Foto klub Anton Ažbe in KD Dr. Ivan Tavčar Poljane, oplemenitili še s fotografskim natečajem Spomini, javno projekcijo izbranih fotografij in podelitvijo nagrad najboljšim. Proslave v soboto se je udeležilo kar precej fotografov in drugih ljubiteljev fotografije, prisotne pa sta uvodoma pozdravila tudi oba župana, škofjeloški Miha Ješe in gorenjevaško-poljanski Milan Čadež. Prvi je prisotnim fotografom med drugim naročil naj kar „nabrusijo“ fotoaparate za škofjeloški pasijon, ki bo čez dva meseca, drugi pa je pohvalil avtorje fotografij na natečaju, da znajo najti navdih in izziv za fotografiranje tudi v svojem domačem kraju in dolini, s tem pa hkrati promovirajo lastno kulturno dediščino, tako arhitekturo, kot ljudi in to, kar ti znajo ustvariti.

Ob zvokih lajne, ki jih je v Sokolski dom tudi tokrat pripeljal lajnar Rastko Tepina, so za slavnostno omizje sedli organizatorji in strokovnjaki s področja fotografije in zgodovine fotografije. Uvodoma je strokovna sodelavka iz Narodno univerzitetne knjižnice Helena Janežič predstavila vse tri slavljence Ivana Šubica, Gustava Pirca in Luko Pintarja. V kratkem je vsakega izmed njih orisala tako kot posameznika, kot tudi v vlogi soustanovitelja kluba amaterskih fotografov. Vsi trije so bili podobnih let in so svojo izobrazbo pridobivali na tujem. Prvi izhaja iz znamenite družine Šubicev, njegov oče je bil znani slikar Janez Šubic, znana pa sta bila tudi njegova sinova, arhitekt Vladimir Šubic je med drugim ustvaril tudi ljubljanski nebotičnik, njegov brat Mirko pa je bil eden najzaslužnejših za razvoj sodobnega restavratorstva na Slovenskem. Ivan je bil vodilna sila pri ustanavljanju kluba, bil je aktiven politik, hkrati pa se je tudi zelo zanimal za umetnost in prijateljeval s številnimi umetniki.

Gustav Pirc je izhajal iz znane kranjske tovarnarske družine, sam pa je bil eden vodilnih strokovnjakov za področje kmetijstva tistega časa in bil dolga leta odbornik in kasneje še predsednik Gledališkega podpornega društva. Leto pred ustanovitvijo ljubljanskega društva je bil že član fotografskega društva na Dunaju. Luka Pintar je deloval in vodil Licejsko knjižnico v Ljubljani, predhodnico današnjega NUK-a, in pomagal mnogim znanstvenim delavcem pri njihovih raziskovanjih. Skoraj dvajset let se je izdatno ukvarjal z življenjem in delom Franceta Prešerna. »Vsi trije so iz tujine prinesli znanje o fotografij in ga širili med Slovenci. Ob ustanovitvi fotografskega kluba so bili v najbolj vitalnih letih, stari nekaj čez trideset let, in so v fotografiji videli številne izzive,« je povedal Peter Pokorn in dodal, kako pomembno je bilo, da so s klubsko fotografsko kamero fotografiranje naredili dostopno tudi tistim, ki si take drugačne opreme niso mogli privoščiti.

V nadaljevanju je ddr. Damir Globočnik povedal več o Klubu amaterjev-fotografov v Ljubljani in ob tem tudi osvetlil okoliščine za njegov nastanek. Po njegovem mnenju ima velik pomen pri tem razvoj same fotografije in novih fotografskih postopkov. »Sprva je bila fotografija predvsem v domeni premožnejših, ob koncu 19. stoletja pa je po zaslugi cenejšega fotografskega postopka s suhimi želatinastimi ploščami fotografija postala dostopnejša tudi širšemu krogu fotografskih ljubiteljev,« je povedal in prikazal tudi nekaj posnetkov, ki jih je v tistem času posnel Gustav Pirc.

Izidor Jesenko je poudaril pomembnost lepot in krajine poljanske doline, ki navdiha ni dajala samo slikarjem, ampak tudi fotografom, Peter Pokorn mlajši pa je zagotovil, da umetnost fotografije kljub sodobnim tehnologijam, ki omogočajo marsikaj, nikoli ne bo izumrla. »Fotografija ni le tehnika, ampak tudi umetnost. Prepričan sem, da bo čar fotografije ostal, saj še vedno drži, da mora dobra fotografija najprej nastati v glavi, šele potem jo greš posnet na teren.«

Na natečaj Spomini je štiriinpetdeset avtorjev poslalo dvesto eno fotografijo. Selektor razstave ddr. Damir Globočnik je za javno projekcijo izbral sto triinštirideset del, z enakovrednimi nagradami pa so bile nagrajene fotografije petih avtorjev: dve fotografiji Jožeta Vesenjaka iz Spodnjega Dupleka ter po eno delo Janeza Kramarja z Dovij, Iztoka Končine iz Domžal, Danice Novak z Jesenic in Polone Avanzo iz Ljubljane. Fotografsko potovanje iz preteklosti v prihodnost se je zaključilo s prijetnim druženjem fotografov in drugih obiskovalcev proslave, ki so počastili častitljivo obletnico prvega amaterskega kluba fotografov v Ljubljani, ki je bil nekakšna osnova za vsa fotografska društva v prihodnosti. Danes jih imamo v Sloveniji prek trideset.