Privatizacija in njeni triki

Besedilo: Marko Jenšterle
Kategorija: GG Plus / sobota, 24. januar 2015 / 11:01

Marcel Štefančič jr. je septembra lani v intervjuju v dnevniku Delo med drugim dejal, da je neoliberalizem – tako kot film – poln trikov. Ker je Štefančič eden naših največjih poznavalcev filma, trike zlahka prepozna tudi v realnem življenju. Ugotovil je, da si je neoliberalizem podredil vse finančne inštitucije, Evropsko komisijo in nacionalne politike. V pogovoru je nato dejal, kako nas ves čas prepričujejo, da je država slab gospodar in da ljudstvo od njenega premoženja nima ničesar. Slovencem naj bi bilo to premoženje le v breme: »Joj, veste, Slovenci ne potrebujejo državnega premoženja. Le kaj jim bo? Itak ne vedo, kaj bi počeli z njim. Tujci imajo kaj početi z njim. Tujcem bo koristilo. Slovencem ne koristi. Ne, Slovenci ga niso veseli. Tujci pač – razveselijo se ga iz vsega srca. Slovencem je državno premoženje le v breme. Tujcem ne bo v breme. Tujci bodo z njim delali čudeže. Državno premoženje je za Slovence le kamenje. Tujci ga bodo spremenili v zlato. Jemljejo le tisto, kar nam je odveč in nepotrebno. Delajo nam uslugo. Prav res, nacionalno bogastvo lahko naciji izpuliš le s čarovnijo. In Disneyjevi stripi so bili polni takih nacij – in takih naivnih, iskrenih, zaupljivih divjakov.«

Načrtovana prodaja 15 podjetij, med katerimi je tudi Telekom, je v teh dneh najbolj aktualna notranjepolitična tema, saj sta glede nje razdeljeni tako pozicija kot opozicija, dve močni nasprotujoči si skupini pa sta tudi v širši javnosti. Premier Miro Cerar s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem in zaveznikom Karlom Erjavcem opozarja na to, da je treba zastavljeno izpeljati, saj bo drugače trpela kredibilnost slovenske države. Dušan Mramor ob tem dodaja, da vlagatelje v Washingtonu zanimajo le politična stabilnost, privatizacija in znižanje proračunskega primanjkljaja. Dotok evropskih sredstev pa nam lahko prekine tudi evropska komisija. Na drugi strani je evropska socialdemokratska poslanka Tanja Fajon preverjala v Bruslju in ugotovila, da ustavitev privatizacije ne bi bila nobena katastrofa in bi se jo lahko odložilo ali spremenilo. V opoziciji so največji nasprotniki privatizacije v Združeni levici, kjer podobno kot Marcel Štefančič jr. menijo, da prodaja teh podjetij ni poštena, ne koristna in ne prostovoljna. Po njihovem mnenju bi se bilo v zvezi z dolgovi bolje pogovarjati o reprogramiranju našega dolga.

Slovenci smo pri izvajanju evropske politike radi bolj papeški od papeža. V času evropske sladkorne reforme so pri nas zaprli tovarno sladkorja v Ormožu, danes pa ugotavljamo, da je bila reforma čista katastrofa. Njen cilj je bil znižati odkupne cene in zmanjšati proizvodnjo, danes pa EU proizvede 20 odstotkov več sladkorja kot pred reformo, njegove cene pa so za tretjino višje. Sladkor je v rokah monopolistov, mi pa ga kupujemo po astronomskih cenah.

Med petnajstimi podjetji, ki jih čaka privatizacija, je tudi Žito. Bomo ob vsem skupaj na koncu v državi, ki ima ogromno rodovitne zemlje, za svoje preživetje morali kupovati še predrago hrano?