Podjetje M Sora s projektom Wintherwax vstopa v evropsko inovacijsko ligo prvakov. / Foto: Gorazd Kavčič

Vstopili v evropsko inovacijsko ligo prvakov

Žirovski proizvajalec lesenega stavbnega pohištva M Sora je skupaj s slovenskim podjetjem Silvaprodukt uspel pridobiti evropska sredstva za projekt Wintherwax – okno iz termično modificiranega lesa z visoko obstojnim premazom iz voska. V okviru projekta želijo nadgraditi že obstoječe okno iz termično modificirane smrekovine s površinsko zaščito iz voska in ga testirati v različnih klimatskih pogojih.

Žiri – »Poleg finančne podpore, ki bo omogočila intenziven razvoj, bo pridobljeni projekt brez dvoma doprinesel k ugledu podjetja, saj evropska komisija takšen uspeh enači z vstopom v 'evropsko inovacijsko ligo prvakov'. Gre za velik uspeh tako za obe podjetji kot slovensko gospodarstvo, saj se s tem postavljamo ob bok najinovativnejšim podjetjem v Evropski uniji,« je uspešno kandidiranje na razpisu evropske komisije SME Instrument v okviru finančne perspektive Obzorje 2020 komentiral vodja projektov v podjetju M Sora Aleš Ugovšek. Med 580 prijavljenimi projekti je evropska komisija sredstva dodelila približno desetim odstotkom projektov, je še pojasnil Ugovšek.

Celotna vrednost projekta Wintherwax, ki ga koordinira M Sora, je 1,85 milijona evrov, pri čemer sofinanciranje Evropske unije znaša 70 odstotkov. V projekt so poleg M Sore in ljubljanskega proizvajalca zaščitnih sredstev za les Silvaprodukt vključeni še oddelek za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Univerza v Hannovru, SP tehniški inštitut Švedske iz Borasa, podjetje Inspiralia iz Madrida, podjetje Kambič iz Slovenije in Lesarski grozd. S projektom bodo predvidoma začeli marca, končali pa naj bi ga v slabih dveh letih. V sklopu projekta bodo razvili postopek obdelave oken iz termično modificirane smrekovine Silvapro, s poudarkom na pasivnem oknu Natura Optimo XLT, z voskom Silvacera na naravni osnovi podjetja Silvaprodukt. »Lesena okna so v veliki meri izdelana iz smrekovine in so premazana s sintetičnimi premazi. V tem projektu bo že obstoječe pasivno okno, izdelano iz termično modificirane smrekovine, nadgrajeno s posebnim voskom, ki je naravnega izvora. Slednje predstavlja revolucionarno rešitev, ki ni prisotna še nikjer na svetu,« je razložil Ugovšek in dodal, da bodo okno v nadaljevanju vgradili v testne objekte, opremljene z različnimi senzorji, ki jih bodo poslali na pet lokacij po Evropi, in sicer v Španijo, Nemčijo in na Švedsko, dva pa bosta stala v Sloveniji, v Ljubljani in Žireh. Tako bodo spremljali, kaj se s temi okni dogaja v različnih podnebnih pogojih. Vzporedno bodo okna v posebni komori za umetno pospešeno staranje skoraj eno leto izpostavljena ekstremnim podnebnim razmeram, s čimer bodo simulirali življenjsko dobo približno desetih let. Na ta način bodo preverili uporabnost takšnih oken v vseh podnebnih pogojih in uvedli revolucionarno rešitev površinske obdelave oken z voski kot alternativo obstoječim premazom in oljem.

»Načrtujemo, da bomo z novo razvitim oknom in optimiziranim postopkom izboljšanja odpornosti lesa okrepili položaj podjetij M Sora in Silvaprodukt, dvignili dodano vrednost proizvodom in izboljšali tržni delež na slovenskem in mednarodnem trgu,« je poudaril Ugovšek in dodal, da se je projekt razvil iz že obstoječega sodelovanja z oddelkom za lesarstvo. »Njihove kreativne ideje so veliko pripomogle k uspehu pri prijavi.« Komisijo, ki je ocenjevala projekte, so po njegovih besedah prepričali predvsem z realno zasnovanim načrtom in finančno strukturo projekta ter potencialnim vplivom na evropsko gospodarstvo. »Poudarili so tudi strokovnost in poznavanje problematike, veliko mero inovativnosti in skladnost z evropskimi smernicami razvoja.«

Že sam uspeh njihovega projekta na tako prepoznavnem razpisu, kot je SME Instrument v sklopu finančne perspektive Obzorje 2020, bo po mnenju Aleša Ugovška pripomogel k bistveno večji prepoznavnosti podjetja doma, predvsem pa v Evropi. »Poleg razširitve trgov, na katerih smo ta čas prisotni, bo to brez dvoma pripomoglo k velikemu številu novih povezav tako s podjetji kot z raziskovalnimi institucijami ter še imeli bomo večje možnosti za pridobivanje evropskih sredstev v prihodnje. To je velika dodana vrednost, ki se je morda ne da takoj izmeriti v denarju,« pravi Ugovšek.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / ponedeljek, 18. avgust 2014 / 11:29

Od Labotske doline do Zilje

Koroška je prepletena z romarskimi potmi. Precej, če že ne večina, jih je dvojezičnih ali čisto slovenskih. Če pa danes niso več, so povezane s slovensko kulturo in zgodovino. Naštejmo jih samo nek...

Objavljeno na isti dan


Cerklje na Gorenjskem / sreda, 28. januar 2015 / 12:48

V skrbeh zaradi države

Na Občini Cerklje so zaskrbljeni, kako bodo poplačali največji letošnji investiciji – dom starostnikov in kanalizacijo v Zalogu –, saj jim država še za lani dolguje več milijonov evrov.

Šport / sreda, 28. januar 2015 / 12:46

Blejski hokejisti slavili v Kranju

Kranj – Minula sobota za gorenjske hokejiste v INL ni bila uspešna. V skupini za uvrstitev od prvega do petega mesta je Sij Acroni gostoval v Lustenauu in moral priznati premoč Alge Elastic, ki je...

Zanimivosti / sreda, 28. januar 2015 / 12:41

Po informacije o šolah

Na Gospodarskem razstavišču se je minuli konec tedna odvijal 7. sejem izobraževanja in poklicev Informativa, na katerem so ponudili pregled prek dvesto izobraževalnih programov. Predstavil...

Slovenija / sreda, 28. januar 2015 / 12:33

Razglasili Naj prostoferja

Ljubljana – V okviru mreže Matija, ki prek brezplačne številke (080 10 10) povezuje starejše in njihove organizacije s ponudniki pomoči in storitev, med katerimi je tudi organizacija prevozov, je r...

Zanimivosti / sreda, 28. januar 2015 / 12:32

Dnevne novice

V tokratni anketi je sodelovalo 320 anketiranih. Sodelujoče smo vprašali, preko katerega medija najpogosteje spremljajo dnevne novice in kaj menijo o reklamnih oglasih v medijih.