K Bertu in njegovim pupam

Po Goriških brdih s kolesom (290 m) – Berto in njegove pupe nas trikrat tedensko dodobra nasmejijo v nadaljevanki Ena žlahtna štorija. Kako pa je videti Gredič takrat, ko jih ni doma? Pa pojdimo kolesarit v Goriška brda.

Goriška brda so gričevnata pokrajina na zahodu Slovenije, nekje na sredi med Alpami in Jadranom. Pokrajina, ki je znana predvsem po vinogradništvu in sadjarstvu, je idealna za kolesarjenje, saj praktično ni ravnine, ampak so samo bolj ali manj strmi klanci in klančki.

Do Goriških brd se zapeljemo mimo Novo Gorice, kjer pri Solkanu zavijemo levo. Sledi kilometer in pol poti po Italiji, ko smo že v Brdih. Za izhodišče kolesarjenja bomo izbrali grad Dobrovo. Grad si bomo ogledali po vrnitvi, zato kar pedala pod noge in gremo najprej proti Medani. Čaka nas krajši vzpon in že smo v Medani, ki je poznana po literarnih prireditvah, saj je to rojstna vas pesnika Alojza Gradnika. Kraj je znan tudi po številnih vinarjih – npr. Belica in Kristančič. Iz Medane nadaljujemo proti vasi Ceglo oz. do obnovljenega gradu Gredič. Čaka nas strm spust po 15-odstotnem klancu. Grad je v zasebni lasti in je prenovljen v hotel z restavracijo in vrhunsko vinoteko, nekdaj pa je bil v lasti družine Codelli iz Moša. Danes nas večina pozna Gredič iz priljubljene televizijske nadaljevanke Ena žlahtna štorija. Iz Cegla nadaljujemo proti Vipolžam, kjer je obnovljena najlepša renesančna vila v Sloveniji. Vila, ki odseva zgodovino življenja na stičišču treh kultur, je danes namenjena kongresnim in kulturnim srečanjem. V Vipolžah prečkamo mejo in zavijemo levo proti Jazbinam (Giasbana). Kmalu se začne zložen klanec, ki je tik pod Števerjanom (San Floriano) strmejši. Pripeljemo se v center vasice, kjer je grad Formentini. Vas, kjer živijo večinoma Slovenci, je znana po Števerjanskem festivalu narodno-zabavne glasbe, v vasi pa je močno živa tudi koledniška tradicija Svetih treh kraljev. Iz Števerjana se spustimo do glavne ceste, ki pelje nazaj v Slovenijo. Na Humu prečkamo mejo. Čaka nas vzpenjajoča cesta, ki pelje skozi Kojsko do vasi Gonjače, kjer je na hribu Mejnik razgledni stolp. Gričevnata pokrajina se v vsej svoji lepoti razpre pred našimi očmi; Brda, Julijske in Karnijske Alpe, Dolomiti, Furlanija, Tržaški zaliv, Kras, Vipavska dolina, Trnovski gozd. Razgledni stolp je visok 23 metrov, ima 144 stopnic, pod njim pa je spomenik 315 žrtvam druge svetovne vojne na desnem bregu Soče. Spomenik je delo akademskega kiparja Janeza Boljke, verze na bronasti plošči pa je zapisal France Bevk: “Sinovom Brd in Benečije, čuvarjem zvestim naše govorice …”

Z Mejnika se spustimo do glavne ceste, kjer nadaljujemo do srednjeveške vasice Šmartno. Po ljubkih, ozkih uličicah, kjer je precej trgovinic z lokalnimi izdelki, se sprehodimo do cerkve sv. Martina, kjer si ogledamo impresivne poslikave slikarja Toneta Kralja, vključno z upodobitvami Križevega pota. Na poti nazaj v Dobrovo si oglejmo še vas Biljana, ki je ena najlepših v Brdih z ohranjenim dvorcem Dorišče. Iz Biljane se povzpnemo nazaj do gradu v Dobrovem, kjer zaključimo kolesarski izlet, dolg približno 65 kilometrov. Predlagam, da si v gradu Dobrovo ogledamo še stalno razstavo grafik Zorana Mušiča, v svetu enega najbolje uveljavljenih slovenskih akademskih slikarjev.

Potem pa je čas za počitek in kakšno dobro večerjo s pokušino lokalnih specialitet. Naslednjič pa nadaljujemo po langobardskem limesu.

Nadmorska višina: 290 m
Višinska razlika: ok. 200 m
Kilometri: 65 km
Zahtevnost: 2 / 5