Kralj kitare

Bilo mu je komaj 66 let. V mehiškem Cancúnu, kjer je pogosto bival, se je s svojima dečkoma igral na plaži, ko je dobil srčni napad. Tudi hitra zdravniška pomoč je bila zaman. Infarkt je bil usoden. Utihnila je magična kitara Paca de Lucie, najboljšega in najslavnejšega mojstra flamenko kitare v dvajsetem stoletju. Korenine flamenka, kakršnega poznamo danes, segajo v pozno 18. stoletje. »Los Gitanos«, Romi, ljudstvo iz severne Indije, pa so ga v Andaluziji udomačili že pred petsto leti. Kralj Carlos III. je leta 1780 z dekretom prepovedal preganjanje Romov.

Glasba je bila v Pacovi družini doma, tudi oče in stric sta bila flamenko glasbenika. Francisco Sánchez Gómez, tako se je pisal v resnici, je bil rojen 21. decembra 1947. Kitarskega pouka je bil deležen že pri treh letih. Star 11 let je imel prvi javni nastop. Pri 15 je prejel posebno nagrado v domačem mestu Algecirasu, pri 17 je posnel že prvo ploščo, skupaj z nekaj drugimi glasbeniki, pri dvajsetih prvi samostojni album. Osvežil je flamenko, v njegovem igranju najdemo elemente džeza, nekaterih južnoameriških ritmov pa tudi klasike. Briljanca njegovega igranja mu je odprla pot v širni svet.

V 1973 je postala svetovni hit njegova skladba rumba Endre dos aguas, ki je bila na španski glasbeni lestvici kar dvajset tednov.

Paco je večkrat zahajal v Baskijo, kjer je spoznal Casildo Varela Ampuero, hčerko iz aristokratske baskovske družine, katere oče je bil general in minister frankistične vlade. A ljubezen je bila tako močna, da preteklost ni mogla vplivati nanju. Poročila sta se v Amsterdamu leta 1973, skoraj naskrivaj, seveda na svečanosti ni bilo nikogar iz nevestine družine. Kmalu po Francovi smrti je Paca napadla skupina fašistov, mu polomila nekaj kosti in stisnila prste, njegovo nepogrešljivo delovno orodje. A Paco je okreval.

Rodili so se mu trije otroci, deklici in fantič. Zakon, ki je bil spočetka zares srečen, se je zaradi Pacovih dolgih turnej začel ohlajati. Sledila je ločitev. V Mehiki je Paco srečal 22 let mlajšo umetnostno zgodovinarko Gabrielo Carrasco, se vnovič poročil in se veselil še dveh sinov. Leta 2004 je dobil najvišjo špansko nagrado princ Asturije za kulturne dosežke.

Petindvajsetega februarja 2014 je njegov čarobni udarec na strune izzvenel.

Endivija v solati z granatnim jabolkom in mandlji

Za 4 osebe potrebujemo: 1 srednje veliko glavo endivije, 1 zrelo granatno jabolko, 50 g mandljev, 4 žlice oljčnega olja, morsko sol ali solni cvet, 2 stroka česna, 2 žlici dobrega vinskega ali balzamičnega kisa

Endivijo narežemo ali natrgamo na ne preveč drobne kosce. Operemo in osušimo. Granatno jabolko prerežemo na pol in izluščimo zrnje. Narezane mandlje popražimo na žlici olja in malo posolimo. Česen narežemo na tenke ploščke in jih svetlo prepražimo na treh žlicah oljčnega olja. Paziti moramo, da se ne zažge, ker sicer preveč greni. Solato razpredimo na velik krožnik, potresemo z mandlji in granatnim zrnjem. Dodamo prepražen česen in prelijemo z oljem in kisom. Ponudimo z dobrim kruhom ali kot prilogo.

Pa dober tek!