Študentskega dela bo manj

Zaradi dražjega študentskega dela po prvem februarju bodo v nekaterih podjetjih zmanjšali število študentov. Obseg tovrstnega dela bi lahko upadel tudi za polovico, menijo na e-Študentskem servisu.

Kranj – Februarja bodo v veljavo stopile zakonske spremembe na področju študentskega dela. Po novem se bo tovrstno delo štelo tudi za pokojninsko dobo. Od zneska na napotnici bodo dijaki in študenti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačevali 15,5 odstotka, delodajalci pa bodo na znesek plačali 8,85 odstotka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 6,36 odstotka za zdravstveno zavarovanje in 0,53 odstotka za poškodbe pri delu. Koncesijska dajatev se bo s 23 odstotkov v letu 2015 znižala na 16 odstotkov, v letu 2016 pa na 9,59 odstotka. Na novo so uvedli tudi minimalno urno postavko v višini 4,5 evra bruto (3,8 evra neto). Če­prav na ministrstvu poudarjajo, da bo začasno in občasno delo delo dijakov in študentov tudi v prihodnje ostalo ena najcenejših oblik dela na trgu, pa je nova ureditev povzročila kar nekaj bojazni. Za koliko se bo dejansko povečala skupna obremenitev delodajalcev? Bo povpraševanje po študentski delovni sili odslej manjše? Bo znova na udaru socialni položaj študentov?

»Prvič se pri spremembah zakonodaje srečujemo tudi z obremenitvijo študentov, zato bo sprememba verjetno precejšen zalogaj predvsem zanje. Kako bodo spremembe vplivale na obseg študentskega dela, še ne moremo govoriti, napovedujemo pa ponoven upad študentskega dela. Leta 2012, ko je bi sprejet ZUJF, je obseg študentskega dela padel za 21 odstotkov, pri čemer se je število brezposelnih mladih v tistem letu v Sloveniji rekordno zvišalo v primerjavi z ostalimi članicami EU. Rezultate glede upada bomo lahko imeli čez približno eno leto, upad pa bi bil lahko tudi do 50-odstoten,« meni Saša Praček iz e-Študentskega servisa.

Konkretno: če je študent doslej mesečno zaslužil 300 evrov, bo po novem na svoj račun dobil 15,5 odstotka manj oz. 253,5 evra, 46,5 evra pa mu bo študentski servis odvedel kot prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Strošek delodajalca za takšnega študenta danes znaša 379,63 evra (brez DDV), od februarja dalje pa se bo zvišal na 401,22 evra (brez DDV), so še izračunali na e-Študentskem servisu. V Združenju delodajalcev Slovenije sicer ocenjujejo, da se strošek delodajalca ob upoštevanju bruto postavke povečuje za najmanj deset odstotkov, če pa upoštevajo, da se študent in delodajalec običajno dogovorita za neto postav­ko, pa se strošek zviša še za dodatnih 15,5 odstotka.

V Petrolu končnih izračunov o povečanju stroškov študentskega dela še nimajo, je pojasnil Aleksander Salkič: »Zagotovo pa bo strošek višji in zato bomo najverjetneje prisiljeni v zmanjševanje števila študentov.« V Iskratelu ocenjujejo, da se jim bodo stroški študentskega dela povečali v povprečju za dvajset odstotkov. »Tudi v prihodnje se bomo te oblike dela še posluževali, a bo obseg zagotovo manjši, saj planiranih sredstev zaradi podražitve te oblike dela ne bomo povečevali,« je napovedal Jaka Mele iz Iskratela, kjer trenutno delo nudijo 23 dijakom in študentom. »Približno polovica jih dela v proizvodnji, preostali pa v razvoju. Urne postavke se gibajo od 3 do 4,70 evra. Tisti, ki so doslej delali za urno postavko, nižjo od zakonske, torej 4,50 evra, bodo po novem na boljšem, tisti z višjimi urnimi postavkami pa bodo del stroškov morali nositi sami,« je še razložil Mele.

V Mercatorju so pojasnili, da so se za študentsko delo že v preteklosti odločali zelo racionalno in so ga zadnja leta še zmanjšali: »Zaradi fleksibilnosti bo tudi v prihodnje predvidoma še vedno nekaj študentskega dela.« V Spar Slovenija po besedah Helene Šubelj delež študentskega dela narašča, tudi zaradi odpiranja novih trgovin, a še vedno predstavlja zelo majhen odstotek vseh opravljenih ur. »Ukrep povečanja stroškov študentskega dela je bil pričakovan, veseli pa smo, da ni več omejitve študentskega dela. Posluževali smo se ga ravno zaradi prožnosti in ne namesto zaposlovanja delavcev. Zato uveljavitev tega ukrepa tudi ne bo razlog za manjše zaposlovanje študentov. Prožnost želimo zadržati, zato bomo pregledali še druge zakonske možnosti. To pa morda pomeni delno zmanjšanje obsega študentskega dela,« je še pojasnila Helena Šubelj.