Radio Triglav ima petdeset let

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Jesenice / ponedeljek, 12. januar 2015 / 13:29

»Z radiem živim in če sem doma, ga poslušam od zjutraj do zvečer ... Zelo rada imam Marselove oddaje, sodelujem pri ugankah, všeč mi je domača, slovenska glasba ...« je zvesta poslušalka Radia Triglav Štefka Drolc Ščap z Jesenic odgovorila na vprašanje, zakaj posluša Radio Triglav. Radio, ki je v ponedeljek praznoval pol stoletja in jubilej obeležil z dnevom odprtih vrat, je v petek pripravil še slavnostno akademijo v dvorani jeseniškega gledališča.

Jesenice – Začelo se je petega januarja 1965. Takrat sta bila v studiu Radia Jesenice Jelena Jeraša in Teo Lipicer, za mešalno mizo pa je sedel Aleš Soklič. Za vzdrževanje je skrbel Branko Stare, tajnica je bila Ivica Praprotnik, direktor pa Zdravko Anderle. Od leta 1965 do 1972 so bile oddaje na sporedu štirikrat tedensko, 1. julija 1972 pa je začel Radio Jesenice program oddajati vsak dan. Tako je še danes, ko program oddajajo 24 ur na dan, vse dni v letu, slišen pa je na območju celotne Gorenjske. A največ zvestih poslušalcev prihaja z zgornje Gorenjske, pravi direktorica Nataša Harej, ki radio vodi zadnji dve leti. Pred njo je bila kar šestnajst let direktorica Rina Klinar, ki se je avgusta lani upokojila, sicer pa je bil direktor z najdaljšim stažem Slavko Humerca. V vseh teh letih je pri oblikovanju programa sodelovalo okrog dvesto sodelavcev, od redno zaposlenih, avtorjev oddaj, dopisnikov, voditeljev, tehnikov, komercialistov ... Skoraj štirideset let je bil na radiu zaposlen Dušan Dragojevič. »Radijsko delo mi je bilo pisano na kožo,« pravi, ko se ozira na prehojeno novinarsko pot, na kateri je opravil številne intervjuje, med drugim s tedanjimi najvišjimi politiki, od Janeza Drnovška, Jožeta Pučnika, Andreja Bajuka, Franceta Bučarja, Janeza Janše, Marjana in Janeza Podobnika ... Dušan se je podpisal pod legendarne radijske oddaje, kot je denimo glasbena oddaja Zlata kočija, ki jo (četudi upokojenec) pripravlja še danes, sredina je nosila že številko 973, ali pa kontaktna oddaja Glas ljudstva, ki se jih je nabralo že 617 ... Dušan je bil tudi stalni spremljevalec nekdanje zlate generacije jeseniških hokejistov, ki jih je spremljal na številnih tekmah, tudi v tujini. V vseh teh letih je Dušan v živo prenašal na stotine tekem, samo v šestih letih, ko so Jesenice igrale v ligi EBEL, je imel kar neverjetnih 337 prenosov ... »To je enostavno – ljubezen,« dodaja Dušan ... Dolgoletni radijski novinar je bil tudi Janko Rabič, ki pravi, da je ponosen, da je del polstoletne zgodovine radijske postaje, ki pomembno zaznamuje čas, ljudi in dogodke v tem delu Gorenjske. »To je odgovorno delo, pripadnost, zvestoba kolektivu in tudi odrekanje marsičemu. Začel sem kot dopisnik, kasneje sem bil del profesionalne ekipe, in čeprav v pokoju, še sodelujem, kot vedno najraje na terenu. To so številna srečanja z ljudmi, brez njih ne bi bilo programa in oddaj,« je povedal. Sedanji voditelj, moderator in napovedovalec Marsel Gomboc pa je o svojem delu povedal: »Predvsem sem na radiu rad v kontaktu s poslušalci, všeč mi je, da jih lahko spravim v dobro voljo, da poklepetamo in se imamo eden z drugim lepo in da nam čas hitro mineva. Zavedam se, da je nekaterim radio edina družba, da lahko z majhno pozornostjo marsikomu polepšaš dani trenutek, spet drugi prepoznajo v mojem delu neposrednost, iskrenost, da sem pred radijskim mikrofonom prav takšen, kot sem doma, na ulici ... Skratka, vesel sem, da lahko skozi moje radijsko delo naredim nekaj dobrega.«

Kakšna pa bo prihodnost Radia Triglav? Direktorica Nataša Harej je povedala, da je v polstoletni zgodovini radio prešel prek več prelomnic, morda največja je bila, ko je pridobil status programa posebnega pomena (najprej regionalnega, zdaj lokalnega). To pa radijskim postajam s takšnim statusom prinaša tudi določene obveznosti z vidika programskih vsebin, saj morajo zagotavljati več informativnih, izobraževalnih in kulturnih vsebin, pokrivati morajo vse vidike življenja v lokalnem okolju. »Priprava takšnih vsebin pa je za­htevna, draga, zahteva sodelovanje veliko ljudi, zato bi bilo potrebno urediti sistemsko financiranje. In usoda vseh radijskih programov posebnega pomena bo v prihodnosti odvisna od tega, kako bo ministrstvo za kulturo uredilo sistemsko financiranje. Pri tem ne gre za reševanje izdajateljev, temveč za financiranje vsebin, programov, pomembnih za ljudi in lokalno okolje,« je dejala Harejeva. Pomembna je tudi vloga oglaševalcev, pri čemer pa so vse radijske po­staje v zadnjih letih izgubile dobršen del oglaševalskega kolača na račun interneta, televizije in novih medijev. Kot je dodala Harejeva, pa so velik kapital Radia Triglav prav zvesti poslušalci. Ti imajo radi predvsem oddaje, v katerih sodelujejo ljudje iz lokalnega okolja. »Poslušalci si želijo lokalnih vsebin, med bolj priljubljenimi oddajami so Zakladi ljudske modrosti, uganke Franca Ankersta, radi imajo Glas ljudstva, izobraževalne oddaje, kot je Doktor Petek ...« je dodala. In omenila še nekaj: prednost na Radiu Triglav ima slovenska glasba.