Božič drugod in drugače

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / / 16:16

Božično praznovanje po svetu je polno protislovij. Bizarna je pojava Božička v kakšnem nakupovalnem središču v Braziliji na vrhuncu njihovega poletja … Največja božična delavnica pa je – na Kitajskem!

Poletni božič na južni polobli

Ste že doživeli božič pod ekvatorjem? Jaz še ne, zato navedem, kar je o njem napisal učeni Damjan J. Ovsec v svoji Veliki knjigi o praznikih (1994). »Za Evropejca pa je seveda poglavje zase praznovanje božiča v južni hemisferi, ko je decembra tam poletje, ki ga je težko povezati z našim sredozimskim časom in vsem, kar k temu spada zraven. Če je to poseben 'podvig' že v avstralskem poletju, kjer le prevladuje anglosaška kultura ter se da 'poletnega Božička', vsaj čustveno sprejeti, je v veliki vročini tega podnebnega pasu v Riu de Janeiru iz ZDA uvožen Santa Claus, ki se s svojim spremstvom poti v kakšni veleblagovnici, precej anahrona prikazen. A to tam nikogar ne moti. Mit zahodne kulture, pa če tja spada ali ne, se je skupaj z nji pripadajočim potrošništvom enako uspešno 'prijel', kot kjerkoli na tem planetu, ki hvaležno vsrkava mite in simbole kulture, ki je močnejša od domače. V Indiji se Božiček precej manj kričeče pojavlja ob avtohtonih in mogočnih domačih kulturah. Krščanski bogataši iz azijskih držav in seveda Indije pa prihajajo za božič tradicionalno, če se le da, v modno Goo, nekdanjo portugalsko kolonijo na vzhodnoindijski obali …« – Glavni junak božiča po vsem svetu je seveda Božiček, najbolj globalna figura od treh dobrih mož. »Božiček je novodobna mitološka osebnost, ki obdaruje (pridne) otroke v noči pred božičem (s 24. na 25. december). V angleščini se po navadi imenuje Santa Claus (kratko Santa), v nemščini Weihnachtsmann, v italijanščini Babbo Natale, v francoščini Pere Noël.« Tako ga opiše Wikipedija. »Lik Božička se je razvil v Združenih državah Amerike, v talilnem loncu različnih kultur in tradicij. Nizozemski priseljenci so v Ameriki praznovali svetega Miklavža na podoben način, kot ga poznamo tudi pri nas. Temu praznovanju so se priključila nekatera druga izročila zlasti iz Skandinavije. Nastal je novodobni mit, ki je bil verjetno prvič objavljen v letu 1823 pod naslovom The Night before Christmas (Noč pred božičem). Avtor pesmi ni točno znan, najpogosteje pa v zvezi s tem omenjajo Clementa Clarka Moora in Henryja Livingstona Jr. V pesmi se Božiček prevaža na sankah, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni. V pesmi so zapisana celo imena severnih jelenov, a med njimi ni Rudolfa. Jelenček Rudolf se je pojavil prvič šele v letu 1939 v pesnitvi Roberta L. Maya, ki je bila podlaga za znano popevko Johnnyja Marksa: Rudolph, the Red-Nosed Reindeer (Rudolf, jelenček z rdečim nosom). V letu 1931 je risar Haddon Sundblom v reklamni akciji podjetja Coca-Cola prvič narisal Božička v rdečih oblačilih z belo obrobo. Ta podoba je kmalu postala svetovni standard za Božička in s tem neplačan reklamni agent za Coca-Colo. Mit o Božičku se je razširil iz Amerike tudi v druge dežele sveta, zlasti preko ameriških filmov in glasbe.« Kaj pa pri nas? »V Sloveniji v preteklosti Božiček v zgoraj predstavljeni obliki sploh ni bil znan – na božič so Slovenci praznovali dan Jezusovega rojstva. Le ponekod se je med Slovenci prijel nemški običaj, da na božič otroke obdaruje Kristkindl (nemško: Christkind – Dete Kristus), ki so ga včasih poslovenjeno imenovali tudi Božiček (tj. Mali Bog oziroma Dete-Bog). Pesem v Cicibanu leta 1949 (št. 4, str. 56 in 57) omeni tovrstnega Božička: 'A nekdanji je božiček ves drugačen bil možiček …«

Božičkova kitajska delavnica

Božiček naj bi domoval visoko gori ob severnem tečaju, najverjetneje nekje na severu Skandinavije. Največja delavnica, v kateri izdelujejo božično okrasje, pa je na Kitajskem, v mestu Jivu (Yiwu), v osrednji kitajski provinci Džedžjang. Tu živi 1,2 milijona ljudi, v 600 tovarnah naredijo kar 60 odstotkov vseh božičnih okraskov na svetu. Tu ni ne snega, ne pravih smrek, ne škratov, ki bi pomagali zavijati darila. Reutersove fotografije, posnete v eni izmed tovarn, so srhljive podobe krvavo rdeče pobarvanih hladnih prostorov, polnih božičnih zvezd, umetnih jelk, svetlečih se okraskov in apatičnih delavcev. V Jivu pridete z vlakom iz Šanghaja v dveh urah. To mesto je pravi raj za praznične nakupe – ulice so polne trgovin z božično dekoracijo, tu pa je tudi največja tržnica z malim blagom na svetu, meri kar štiri milijone kvadratnih metrov, ima pet nadstropij, božiču pripada celotno drugo nadstropje … (Vir: MMC RTV SLO)

Nikoli ni prepozno za srečo

Pa še en praznični citat: »Nikoli ni prepozno – nikoli ni prepozno za nov začetek, nikoli ni prepozno za srečo.« To so besede ameriške filmske igralke Jane Fonda (1937), ki je 21. decembra dopolnila 77 let. Velja ji prisluhniti.