Presežki hrane v Kranju – ni nam vseeno

Ura je pol devetih zvečer. Televizija vabi s sproščujočimi programi, v kuhinji čaka celo korito umazane posode, da jo zložim v pomivalni stroj. Ampak danes je večer drugačen, danes sem jaz na vrsti za presežke hrane. Hitro se oblečem in obujem in z možem se že peljeva proti razdelilnici hrane. Na vratih razdelilnice naju prijazno pozdravi skupina stanovalcev zavetišča za brezdomce. »Pridni ste,« nas pohvali gospa med njimi. Vzameva vsak en zabojnik iz stiropora, tretjega v najin avto nese eden izmed stanovalcev. Najprej se zapeljeva v Supernovo. Pozvoniva pri vratih skladišča. Dvignejo se gromozanska, veličasna in glasna vrata ter naznanijo prihod prijazne prodajalke, ki preda cel voziček hrane. Danes je pa veliko, prijazno doda. Prijetno diši po toploteki. Podpišem prejemnico, potem nadaljujeva vožnjo na Primskovo, kjer se zadeva še dvakrat ponovi. Ta dan so trgovci podarili še nekaj sadja, zelenjave, kruh in torto. Prtljažnik avtomobila je poln hrane, ki jo dostaviva v razdelilnico hrane. Že na parkirišču naju čakata dva stanovalca zavetišča, ki pomagata pri prenašanju zabojnikov. Predava še dobavnice in najina zadolžitev je za ta dan zaključena. Ostane pa občutek, da ta dan ni bil samo še eden tistih dni, za katere veš samo, da so minili. Mož med potjo nazaj pripomni, da se je danes res splačalo ...

Ta zgodba se ponavlja iz dneva v dan. Od junija letos. Niti en dan razdelilnica ne ostane brez presežkov hrane. Za to skrbijo enkratni prostovoljci: Cilka Bernik, Jakob Jančar, Grega Hribar, Maja Kleč Breskvar, Matej, Irena in Jan Dolenc, Marijana Černe Vugrin, Tomo in Tjaša Vugrin, Suzana Čajić, Danica Šprajcar, Pavle Rak, Mirjam Noč, Marija Kališnik, Martina Špiček, Nika Leben, Lidija Grmek Zupanc, Martina Hafnar, Metod in Murka Mrak, Majda Benedik, Tadeja Lapuh, Marcela Petrevčič, Boris in Martina Brence, Marjana Perkovič, Katja Adamič, Janez Lapajne, Tjaša Šubic, Marijana Perkovič, Vili Gogala, Jure Jelenc, Oto Krajnc, Primož Stošicki, Mitja Košnik in Irena Grmek Košnik. Večina prostovoljcev je iz humanitarnih društev Karitas Šmartin, Karitas Zlato polje ter Lions kluba Brnik.

Presežki hrane je projekt humanitarnih društev Lions, dobro prakso projekta so postavili v Lions klubu Mozaik v Celju. V Kranju je za projekt odgovoren Lions klub Brnik. Imamo srečo, da imamo razdelilnico hrane in gospoda Boža Bajta, srce in dušo te razdelilnice, ki je sicer program Centra za socialno delo Kranj. Da se hrana pravilno shrani, razdeli in da pride v prave roke, poskrbijo zaposleni v programih Zavetišča za brezdomce Kranj in Razdelilnice hrane Centra za socialno delo Kranj. Anja Pirec Sansoni, strokovna delavka v zavetišču, pove: »Prejemniki presežkov hrane so v prvi meri družine oziroma posamezniki, ki ne hodijo v razdelilnico na topel obrok, kar je bil tudi prvoten namen sodelovanja v tem projektu. Pri svojem delu namreč opažamo, da vse več ljudi potrebuje pomoč, razdeljevanje hrane pa je le eden izmed načinov, da nanje odgovorimo. Nekateri se po hrano oglasijo že zvečer, ko jo prostovoljci pripeljejo, drugi zjutraj oziroma v dopoldanskem času. Teh družin je približno petnajst. Nekateri se oglasijo večkrat, drugi bolj poredko. Število dnevnih prejemnikov variira, razlogov za to pa je seveda več: od vremena do datuma v mesecu – npr. ob plačilnih dnevih se ljudje oglašajo manj, kar je popolnoma razumljivo, njihove potrebe so namreč zelo različne. Načrtovati, koliko ljudi bo prišlo po hrano, je zelo težko, prav tako jih je težko naročiti na določen dan, saj nikoli ne vemo, koliko hrane bomo prejeli kateri dan.«

Vodja Zavetišča za brezdomce Romina Purič poudarja: »Hrane nikoli ne zavržemo. Tisto hrano, ki je ne uspemo razdeliti družinam, razdelimo uporabnikom razdelilnice hrane. Uporabniki razdelilnice morajo ustrezati kriterijem za pridobitev pravice do brezplačnega toplega obroka (dohodki, materialni status), prav tako jih v dolgoletni praksi zaposleni (predvsem sodelavca v razdelilnici) dobro poznamo. Nekaterim obrok v razdelilnici pomeni edini topel obrok v dnevu, morda celo edini obrok v dnevu, zato tistim namenimo tudi preostanek presežkov hrane, seveda v manjši meri kot družinam (dobijo kakšen kos mesa, peciva, sadja ipd.). S sodelavci se trudimo najti sistem, ki bo zagotavljal čim bolj učinkovito razdeljevanje hrane, svoje izkušnje delimo tudi s kolegi drugod iz Slovenije.«

Strokovna delavka v zavetišču Irena Rezar še dodaja, da se razdeljevanja presežkov hrane, predvsem pa stikov s (potencialnimi) prejemniki, lotevajo strokovno in izhajajoč iz vsakodnevnih izkušenj. Sodelavke na centru se glede na svoje vedenje trudijo napotiti kar največ ljudi do njih. Vsi seveda na sodelovanje niso pripravljeni, na kar ne morejo veliko vplivati, razen s spodbujanjem in dodatnim informiranjem. Trenutni sistem napotitve s strani centra nam tako ustreza in menimo, da se bo sčasoma popolnoma utekel.

Ideja je na prvi pogled enostavna. Seveda smo od dobre ideje do uspešne zgodbe prišli le zato, ker za njo stoji velika skupina prostovoljcev in vzajemno sodelovanje s Centrom za socialno delo Kranj oziroma njegovimi programi Razdelilnice hrane in Zavetišča za brezdomce Kranj.

Irena Grmek Košnik