Kazen brez zločina
Kaj bi lahko imeli skupnega naslednji gospodje in ena dama? Dick Marty, lovec na resnico o vojni proti terorizmu; Glenn L. Carle, dolgoletni tajni agent Cie; Chase Madar, avtor knjige o Bradleyju Manningu; Adolfo Perez Esquivel, nobelovec za mir; Daniele Ganser, raziskovalec Nata; Hans Blix, vodja inšpektorjev OZN v Iraku; Jusef Sadi, pesnik vseh Arabcev; William Engdahl, avtor Popolne prevlade; Šimon Peres, predsednik Izraela; David Grossman, izraelski pisatelj; Amos Oz, izraelski pisatelj; Šlomo Zand, izraelski zgodovinar; Elias Khoury, libanonski pisatelj; Vadi Abunasar, palestinski politolog; Avi Shlaim, profesor mednarodnih odnosov; Albie Sachs, beli bojevnik proti rasizmu; Andre Glucksmann, francoski filozof; Andreas Gross, švicarski politolog; Andrzej Wajda, poljski filmski režiser; Daniel Cohn-Bendit, vodja majskega upora leta 1968 v Franciji; Cormac O Grada, profesor ekonomije; Hišam Matar, libijski pisatelj; Homero Aridjis, častni predsednik PEN-a; Linda Polman, avtorica knjige War Games; Stephane Hessel, pisec knjige Dvignite se!; Uki Goni, avtor knjige Resnična Odessa; Žores Alfjorov, Nobelov nagrajenec za fiziko; Keith Baverstock, britanski fizik; Peter R. Neumann, King‘s College; Lech Walensa, ustanovitelj Solidarnosti; Hördur Torfason, islandski aktivist in trubadur.
Naštetim 31 osebnostim je pravzaprav skupno samo eno: da so se skupaj znašli v novi knjigi našega odličnega novinarja Branka Sobana (roj. 1952). Poznamo ga že vrsto let, bil je dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, kolumnist, zunanjepolitični komentator in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope; ob svojem novinarskem delu je postal tudi borec za človekove pravice. S svojimi knjigami se je uveljavil še kot publicist. Najprej smo brali Zločin brez kazni, ki vsebuje prvih 31 intervjujev, v njih se prepletejo Rusija, islam in Zahod. Naslov druge knjige je Kazen brez zločina, podnaslov pa Vojna, teror, upor. Že ti naslovi povedo, v kakšnem svetu živimo: da lahko v njem eni počenjajo zločine brez kazni, drugi pa so kaznovani, ne da bi kaj zagrešili; da je glavni konflikt med Zahodom in islamskim svetom, da se v Ukrajini poraja nova hladna vojna Zahoda in Rusije, da se ekonomska in politična nasprotja zaostrujejo v terorizmu, revoltu in novih vojnah … Čar Sobanovih intervjujev je tudi v tem, da jih lahko beremo po izbiri in ne vseh po vrsti in naenkrat. Ko so bili prvič objavljeni, so bili kot sveže žemlje, zdaj so že dokumenti našega časa.