Radikalni islam in Zahod

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 16. november 2014 / 10:26

Zahod in muslimanski svet sta v konfliktnem razmerju že od križarskih vojn, skoraj tisoč let. V zadnjih letih pa postaja ta konflikt vse bolj radikalen, vrhunec dosega prav zdaj v vojni z Islamsko državo v Iraku in Siriji (ISIS) …

Tisočletni konflikt

In prav to napeto razmerje med radikalnim islamom in Zahodom, ki vedno znova preskakuje iz začasnega miru v nove vojne, bo tudi predmet naslednje Glasove preje, prihodnji četrtek, 20. novembra. To dramatično in nepredvidljivo dogajanje nam bo skušal pojasniti dr. Primož Šterbenc, politolog in sociolog, docent Univerze na Primorskem, strokovnjak za mednarodne odnose in poznavalec političnih razmer v muslimanskem svetu. Izvirni greh te dolge zgodbe se je zgodil julija 1099, ko so križarji v Jeruzalemu pobili 30.000 muslimanov in Judov. In od tedaj so Zahodnjaki za muslimane nosilci križarskega duha, vsako intervencijo Zahoda pa mnogi dojemajo kot poskus nove križarske vojne. Novo rojstvo sedanjega konflikta se je zgodilo junija 1967. Šterbenc: »Šestdnev­na vojna je bila ena ključnih za razvoj političnega islamizma. Poraz v njej je močno vplival na to, da so se muslimani začeli v prvi polovici sedemdesetih let radikalizirati. Po porazu proti Izraelu leta 1967 so namreč muslimani ugotovili, da jih arabski nacionalizem kot sekularna ideologija ne more zaščititi pred agresivnostjo Izraela; ker pa Izrael velja za podaljšano roko ZDA, je to hkrati pomenilo, da jih niti ne more braniti pred agresivnostjo Zahoda. Zato so začeli v islamu videti ideologijo, ki naj bi jim omogočila enakopravnejši boj proti tej izraelski navezi.« Radikalnejši del islamskega sveta je v svoj boj proti novodobnemu križarstvu vpel tudi svojo religijo. »Omeniti moramo pojem kozmične vojne, ki nastopi, ko začnejo bojevniki svoje bojevanje dojemati kot sveto bojevanje. Ko je enkrat v vojskovanje vključen Bog, postane vojna neizogibno bolj brutalna, divjaška in tudi težko rešljiva. Kar naenkrat nastopijo absolutne dihotomizacije, na eni strani so mučeniki, na drugi demoni. In z demoni pač ne moreš sklepati kompromisov, lahko jih zgolj uničiš.« Tako vso reč doživljajo bojevniki Islamske države. »Dokler bodo vaše rakete pobijale naše ljudi, bodo naši noži rezali vratove vaših ljudi.« Te besede je izrekel krvnik ameriškega novinarja Stevena Sotloffa, preden mu je pred kamero z nožem odrezal glavo. Islamski svet zavrača tudi pohlep neoliberalnega kapitalizma. »Medtem ko prevladujoča paradigma pravi, da pohlep pozitivno vpliva na razvoj gospodarstva v svetu, je islam izrazito proti pohlepu. 57. sura pravi: Tisti, ki se branijo pred svojim lastnim pohlepom, bodo uspešni. Torej v tem smislu so muslimani na Zahodu, ki so sami žrtve tega tekmovalnega sistema, obenem pa tudi kulturnih predsodkov, dovzetni za radikalne ideje, ki prihajajo iz vrst borcev IS.« Islam ne zavrača podjetništva, če je v prid skupnosti, je bolj kot krščanstvo skupnostna religija. »Islam na primer spodbuja podjetništvo, a obenem uči, da biti uspešen podjetnik pomeni tudi koristiti in krepiti skupnost. To je po mojem mnenju tisto, kar je omogočilo tako hiter razvoj islama skozi zgodovino in kar dela islam privlačen tudi danes, ko so družbeno-ekonomske razmere vedno bolj zaostrene.« (Vir: MMC RTV SLO) – Več pa na Glasovi preji.

Nagrada Tomu Križnarju

Mednarodna fundacija za etiko in ekonomijo Ethecon je letošnjo nagrado modri planet, s katero počastijo izredna prizadevanja za ohranitev in reševanje modrega planeta, podelila našemu Tomu Križnarju. Nagrado črni planet pa članom uprave in delničarjem kemijskega koncerna Dow Chemical – za odgovornost pri kemijski katastrofi v indijskem mestu Bopal. V utemeljitvi nagrade so zapisali: »S svojim ranim spoznanjem, da naša potrošniška družba temelji na izčrpavanju, je začel potovati po svetu in spoznavati ter ceniti drugačne načine življenja. Ugotovil je, da so ljudstva, ki niso udeležena v kapitalističnem potrošništvu, v našem od pohlepa zaznamovanem svetu zaradi sle po virih eksistenčno ogrožena. Na začetku 80. let je opustil obetajočo kariero v največjem – takrat še jugoslovanskem – podjetju za elektroniko in se začel s svojim novinarskim talentom kot avtor, snemalec in fotograf posvečati nečloveškemu ropanju življenja.«

Švedska priznala Palestino

Švedska nova levosredinska vlada, ki jo vodi premier Stefan Löfven, sicer pa jo imenujejo feministična, je med svojimi prvimi dejanji priznala državo Palestino. Zunanja ministrica Margot Wallström je ob tem izjavila: »Upamo, da bo to pokazalo pot tudi drugim.« Med 28 članicami EU-ja so Palestino pred Švedsko priznale: Bolgarija, Ciper, Češka, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška. Slovenija tega še ni storila.