Legenda je bil že med vojno

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Medvode / petek, 14. november 2014 / 10:31

Ob sedemdesetletnici smrti partizanskega komandanta Franca Rozmana - Staneta so v Pirničah pripravili prireditev Brigade s hribov.

Zgornje Pirniče – »Stane je bil človek, ki je vplival na svoje okolje; pa ne z besedo, ker zgovoren ni bil, ampak z osebnostjo in pojavo. Ni bil navaden soldat, ampak visoka osebnost, ki je vplivala na razvoj osvobodilnega gibanja na Slovenskem. Borci so v njem videli svojega človeka in so ga tikali. Narav­na inteligentnost mu je omogočila umetnost poveljevanja. Postal in ostal je najbolj priljubljen komandant, legenda že med vojno,« so na petkovi slovesnosti, ki so jo popestrili s koncertom Partizanskega pevskega zbora, opisali narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta.

Svoje spomine nanj je na slovesnosti delil tudi njegov soborec Franc Sever - Franta. »V slovenski zgodovini nismo imeli komandanta, kot je bil Stane. Ponosen sem, da sem bil njegov soborec,« je poudaril in dodal, da je bil Franc Rozman - Stane velik Slovenec, plemenit človek, rojen in nadarjen poveljnik in strateg, ki je po imenu klical vseh 550 svojih borcev. Spomnil pa se je tudi, kako rad je imel konje. »Ko smo nekoč sedeli ob ognju in poslušali zgodbe starejših partizanov, je imel enega svojih redkih govorov, ki so trajali več kot pet minut, tudi Franc Rozman - Stane. Povedal nam je, kako si bo takoj po koncu vojne kupil svojega konja,« je razložil Franc Sever - Franta in dodal, da je dolg slovenskega naroda, da mu kupimo konja, in sicer bronastega, ki bi ga postavili na piedestal v naši prestolnici.

Franc Rozman - Stane je bil tudi španski borec, saj je bil med prvimi prostovoljci, ki so šli v Španijo, ko je izbruhnila španska državljanska vojna. »Doma pa je bil na vodilnih vojaških položajih od leta 1942 dalje, ko so se začele ustanavljati slovenske partizanske brigade. Med drugim je bil komandant zelo pomembne enote, prve slovenske brigade, znane pod imenom Druga grupa odredov,« so še pojasnili na petkovi slovesnosti. Smrtno se je ponesrečil 7. novembra 1944 med preizkušanjem lahkega minometa, kar pri nekaterih vzbuja domneve, da je šlo za atentat nanj. A kot je na po­snetku, ki so ga zavrteli na petkovi prireditvi, pojasnil Lado Ambrožič - Novljan, ki je bil takrat ob njem, ni mogoče govoriti o nikakršni sabotaži ali atentatu, ampak je bila zgolj nesreča.