Sto src igralo za en svet

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 14. november 2014 / 11:01

Do zadnjega sedeža napolnjena Festivalna dvorana na Bledu je po uro in pol dolgem koncertu Orkestra 100 mladih s stoječim aplavzom pozdravila mlade glasbenike iz Slovenije, Italije, Srbije in Makedonije.

Da takega koncerta Bled še ni imel, je več kot sedemdeset mladih glasbenikov na odru in polno dvorano poslušalcev pod njim pozdravil blejski župan Janez Fajfar. Dvorana je bila na koncu premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti tako imenovanemu Orkestru 100 mladih, v katerem so letos zaigrali mladi glasbeniki iz Italije, Slovenije, Srbije in Makedonije, zato so mnogi žal ostali zunaj. Projekt sodelovanja mladih glasbenikov iz več držav sta pred petimi leti začela zakonca Rita D'Arenzo in Gordan Rančić v okviru svoje organizacije Gaia Eventi iz Milana. Najprej so v njem igrali otroci glasbene šole iz italijanskega Desenzana in Glasbene šole Josip Slavenski iz Beograda iz Srbije, spomladi leta 2012 so se orkestru pridružili tudi v Glasbenem centru DoReMi z Bleda, letos pa še učenci Glasbene šole Metodi Patče z Ohrida. »Ko smo začeli z idejo mednarodnega orkes­tra mladih, smo predvsem upali, da bo vse skupaj prišlo do tega, kar smo lahko poslušali in doživeli danes. Torej se naše želje uresničujejo,« je povedala Rita D'Arenzo, skupaj z možem Gordanom Rančićem pobudnica projekta, in dodala, da je glasba univerzalni jezik, ki ga razumejo vsi narodi, kar je za medsebojno sporazumevanje mladih še kako pomembno, hkrati pa se v tedenskem druženju in pripravljanju koncerta križajo tudi različne metode učenja igranja glasbe. Zakonca iz Italije sta tudi sicer velika ljubitelja Bleda, kamor prihajata že več kot dvajset let, in sta tudi osebna prijatelja Janeza Fajfarja. Koncert je bil razdeljen na dva dela, v prvem smo slišali skladbe iz zakladnice klasične glasbe, v drugem pa so mladi posegli po znanih melodijah iz filmov ter skladbah sodobnih avtorjev. Na odru pa so se izmenjavali dirigenti Primož Kerštanj, Alberto Cavoli in Goran Uzelac, slednji običajno tudi v vlogi prvega violinista. »Ko sem zaigral skupaj z mladimi, sem v sebi našel neko novo energijo, ki me poganja naprej. Nam, poklicnim glasbenikom, včasih zmanjka energije in motiva, zato stalno iščemo nove filtre, da naša moč ponovno pride na površje. Meni so jo dali mladi. Seveda je pristop na vajah drugačen, a verjemite mi, na odru z njimi sem se danes počutil, kot da igram s profesionalci,« razmišlja Goran Uzelac. S tem se strinja tudi dirigent Primož Kerštanj, ki z vsem srcem podpira tovrstne projekte: »Nastopanje v orkestru z vrstniki iz drugih držav je za otroke zelo pomembno, saj se lahko primerjajo z njimi, sklepajo prijateljstva, kar je seveda tudi motiv pri učenju instrumenta. Naši učenci že sprašujejo, katere skladbe bodo igrali drugo leto.«

Eden obetavnih mladih skladateljev je tudi Tom Varl, katerega priredbo pesmi Paradise skupine Coldplay je zaigral tudi veliki orkester. »Pesem smo odigrali tako, kot sem si jo zamislil, zelo sem zadovoljen z izvedbo,« je samozavestno dejal Tom, sicer učenec drugega letnika kompozicije na ljubljanskem glasbenem konservatoriju, v orkes­tru pa je igral flavto in picolo. Tomova priredba je poleg zanimive izvedbe filmskega Cvetja v jeseni in živahnega Libertanga Astorja Piazzolle ter teme iz filma Pirati s Karibov doživela tudi največji aplavz. »Občutki so nepopisni. Koncert se je stopnjeval iz prvega v drugi del, naša čustva in s tem vzdušje v dvorani so bila vse močnejša. Vsak koncert je za nas nekaj posebnega, a domači blejski je bil za nas, domačine, vsekakor tisti pravi vrhunec,« je povedala direktorica Glasbenega centra DoReMi Nuša Piber, ki ji ni žal, da se je s svojo glasbeno šolo pridružila tako velikemu projektu. »Hvaležna sem gospodu Gordanu, da je vztrajal, da pristopimo tudi mi. Zdaj smo tu in gremo skupaj naprej,« je zadovoljna po obeh uspešnih koncertih in samih pohvalah tokratnih mladih gostov na Bledu povedala Pibrova.

Z orkestrom in koncertom je Bled dobil glasbeni dogodek, ki presega meje, saj glasba ruši tako jezikovne kot miselne pregrade. Če na ta način mlade učimo, da je svet eden in edini za vse nas, se ob njihovem igranju in energiji, ki jo pošiljajo z odra, tega zavedamo tudi poslušalci.