Slovenski bogataši po svetu
Slovenske duhove buri letošnji seznam stotih najbogatejših Slovencev. Tu pa poglejmo, kako nekateri svoj doma pridobljeni, dostikrat pa tudi nakradeni denar spravljajo na tuje, kjer največ časa tudi preživijo …
Najdbe hrvaške novinarke
Mnogi Slovenci, ki so v tranzicijskem obdobju obogateli na sumljiv način, so svoje bogastvo skrili v tujino, kjer nekateri tudi živijo. Verjetno so mislili, da jih tam ne bo nihče izsledil, a temu mu ni tako. Ena od sledilk, ki jih je odkrila in razkrila, je hrvaška raziskovalna novinarka Irena Divković Milanović. Preberimo nekaj njenih ugotovitev. »Najbolj fascinantno pri bogatih Slovencih, ki odidejo v tujino, je, da se obnašajo, kot da so odšli na Mars. Ko z njimi stopim v stik in jim rečem, da sem recimo v panamskem registru izbrskala, da so ustanovili to in to podjetje ter da imajo v Dominikanski republiki prijavljeno bivališče, so mnogi sprva šokirani, saj ne vedo, da tudi v Karibskem območju obstajajo države, ki so toliko urejene, da ob vpisu nekega imena dobiš podatke o osebi. To je bilo odkritje tudi zame. Nisem vedela, da je Kostarika tako urejena država, da omogoča podatke o tem, kdaj je nekdo ustanovil neko podjetje, ali ima v lasti kakšno nepremičnino, avto in podobno. Tega sem se v praksi naučila na primeru Slovenca, ki je moral skupaj z ženo svoje imetje premakniti v tujino, da bi se tako lahko izognil izvršbi zaradi sodbe sodišča, ki je visela nad njim. Sledila sem nakupu nepremičnin na različnih koncih sveta, tudi v Kostariki. Fasciniralo me je, da ima od vseh karibskih držav ravno Kostarika register osebnega statusa, kjer lahko vidiš vse imetje neke osebe. Povsem drugače kot imajo to urejeno države, kot so Slovenija, Hrvaška, Avstrija. Zanimivo pa je, da večina misli, da jih, ker so se skrili v Kostariko, nihče ne more najti.« Ena od njenih trofejnih najdb je bil gorenjski rojak Tomaž Lovše. Spominjamo se ga po njegovih zgodbah z Dinersom in Smučarsko zvezo Slovenije, tudi njegovega »reševanja« tržiškega Peka s hrvaško manekenko Nino Morić še nismo povsem pozabili. Hrvaška novinarka pa mu je, kot rečeno, sledila v tujino. »Tomaž Lovše, na primer, je mislil, da njegove prijave bivališča na Floridi z monaškim naslovom nikoli ne bo nihče odkril. O njem sem pozneje napisala članek, kako je bil pravzaprav samo fiktivno prijavljen v Monaku. Nekateri so ustanavljali svoja podjetja na nekaterih otokih v Tihem oceanu, ker so mislili, da jih tam ne more nihče odkriti.« Še o Lovšetu. »Bil je bogat, imel je fiktivno bivališče na Floridi, še enega pa v Monaku. Ko sem mu leta 2011 poslala vprašanja o bivališču v Monaku, mi je odgovoril, da ne ve, zakaj bi mi lahko bil zanimiv. Dejal je, da v Monaku živi polno tujcev, od katerih jih nekaj osebno pozna, drugih pa nikoli ne vidi. Mimogrede, Lovše je bil prijavljen na istem naslovu kot eden najbolj kontroverznih ruskih tajkunov. Pri teh zgodbah je zanimivo, da se na istih naslovih vedno najdejo različne kontroverzne osebe z vsega sveta, čeprav morda potem med seboj nimajo neposrednega stika. V nebotičniku v Monaku, kjer živi Lepa Brena, je ena izmed lastnic tudi Carmen bin Laden. To je nekdanja žena brata terorista Osame bin Ladna. To sosedstvo je nekakšen kontekst, ki ga vedno uporabim, ko znane sprašujem, ali so spoznali določene osebe. Po drugi strani pa vem, da Lovše ni nikoli spoznal nekega princa iz Omana …« In tako naprej. (Več na www.siol.net)
Bogati, revni, neenaki
Pomislite: samo 85 najbogatejših ljudi tega sveta ima toliko denarja in premoženja kot (revnejša) polovica sveta skupaj! Vseh milijarderjev, merjenih v dolarjih, pa je 1646. Njihovo število nenehno narašča, od začetka svetovne finančne krize v letu 2009 se je podvojilo – kar nadvse jasno pove, komu je kriza v interesu: tistim, ki so jo povzročili! Mark Goldring, izvršni direktor človekoljubne organizacije Oxfam: »Neenakost je eden od ključnih problemov naše dobe. V svetu, kjer na milijone ljudi nima dostopa do pitne vode in nima dovolj hrane, da bi lahko nahranili svoje družine, ima majhna elita več denarja, kot ga lahko porabi ne v enem, ampak v več življenjih … Posledice te skrajne neenakosti so škodljive za vse – na milijone ljudi je oropanih boljših življenjskih priložnosti, neenakost pa podžiga kriminal, korupcijo in nasilje. Preprosto povedano, skrajna neenakost zavira prizadevanja narediti konec revščini.« Torej?
Bogastvo in sreča
Ko že pišemo o bogataših, preberimo še izjavo irskega pisatelja Bernarda Shawa (1856–1950): »Naša pravica do tega, da bi uživali srečo, ne da bi jo ustvarjali, ni nič večja od naše pravice, da bi uživali v bogastvu, ki ga nismo ustvarili.« Ko je Shaw 1925 dobil Nobelovo nagrado za književnost, jo je kot čast sprejel, zavrnil pa je njen denarni del …