Gospodarstvo v dobri kondiciji

V gorenjskem gospodarstvu se nadaljujejo pozitivni trendi, lanska povprečna mesečna plača je višja od prejšnjega leta in tudi od povprečne plače v Sloveniji. Manj je brezposelnih, marsikje pa so za delo prisiljeni sprejemati tujce.

Kranj – Po ugotovitvah Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) so bile v minulem letu gospodarske družbe gorenjske regije uspešne, saj so povečale obseg poslovanja in poslovno leto zaključile z dobičkom. Kot je pojasnila vodja izpostave Ajpesa Kranj Zdenka Kajdiž, je nekaj več kot 5600 gorenjskih gospodarskih družb, ki so jim poročale o lanskem poslovanju, s skoraj 46 tisoč zaposlenimi lani ustvarilo 7,21 milijarde prihodkov in nekaj manj kot 324 milijonov evrov neto čistega dobička.

»Družbe, podjetniki in zadruge so v lanskem letu zaposlovale 3140 več zaposlenih kot leto prej,« je povedala Zdenka Kajdiž in predstavila še nekaj drugih zanimivih podatkov. Tako je bilo lani na Gorenjskem ustanovljenih 250 družb, izbrisanih pa je bilo 288 družb.

»Največji vpliv na rezultate imajo velike družbe, čeprav jih je najmanj in skupno s srednjimi družbami predstavljajo le 2,2 odstotka. Mikro družb je 85,2 odstotka, majhnih pa 12,6 odstotka. Štirideset velikih in 83 srednje velikih družb je namreč zaposlovalo 56,5 odstotka vseh zaposlenih in ustvarilo skoraj dve tretjini vseh prihodkov. Rezultati tudi kažejo, da več kot osemdeset odstotkov prihodkov od prodaje na tujih trgih ustvarijo velike in srednje gospodarske družbe,« je povedala Zdenka Kajdiž.

Plače nad državnim povprečjem

Povprečna mesečna bruto plača je bila lani na Gorenjskem za 34 evrov višja od slovenskega povprečja in za 59 evrov višja od plače v letu 2017. Povprečna mesečna bruto plača na Gorenjskem je znašala 1686 evrov. Močno izstopajo plače v Cerkljah, kjer je povprečna bruto plača znašala kar 2613 evrov. Cerkljam sledijo občine Šenčur in Škofja Loka, najnižje pa so v občinah Tržič, Naklo in v občini Bohinj, kjer je povprečna bruto plača znašala le 1345 evrov.

Četrtina družb lani z izgubo

Večina družb v regiji, kar pomeni več kot sedemdeset odstotkov, je preteklo poslovno leto končala v pozitivnih številkah, preteklo leto pa je s čisto izgubo v višini 69 milijonov evrov končala dobra četrtina družb v regiji. Te družbe so zaposlovale 12,5 odstotka vseh zaposlenih, obseg izgub pa se je povečal za polovico. Večje zneske čiste izgube, nad pol milijona evrov, je v letu 2018 ugotovilo 14 družb gorenjske regije. Skupaj so pridelale sedemdeset odstotkov čiste izgube v regiji,« je pojasnila Kajdiževa in dodala, da se je obseg izgub v primerjavi z letom prej povečal kar za polovico.

Kljub rasti izgube je Gorenjska lani še vedno beležila skoraj 324 milijonov evrov neto čistega dobička, saj so družbe, ki so poslovale z dobičkom, ustvarile 392 milijonov evrov dobička, kar je za tri odstotke več kot leto pred tem. Po podatku o neto čistem dobičku je bila Gorenjska lani med slovenskimi regijami uvrščena na tretje mesto in je od leta 2017 pridobila eno mesto.

Pomanjkanje delovne sile

Stopnja registrirane brezposelnosti je s 5,6 odstotka na Gorenjskem najnižja v državi, kjer je februarja znašala 8,4 odstotka. V letu dni se je brezposelnost na Gorenjskem znižala še za pol odstotne točke. Večina tistih, ki se prijavijo v evidenco brezposelnih, v roku petih mesecev dobi zaposlitev.

Sicer pa imajo delodajalci na Gorenjskem kar nekaj težav z iskanjem delovne sile. »Zaradi pomanjkanja delovne sile uvažamo delavce iz drugih držav, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije,« je povedal direktor kranjske območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Drago Perc in dodal, da praktično vsi, ki so prijavljeni v evidenco brezposelnih in zmožni ter pripravljeni delati, dobijo zaposlitev. Najpogosteje med brezposelnimi ostajajo starejši od petdeset let. »Tudi te so delodajalci pripravljeni zaposliti, problem pa je, ali so za delo sposobni, saj se dostikrat zgodi, da ne opravijo zdravniškega pregleda,« je pojasnil Drago Perc in povedal, da je trenutno največ prostih mest razpisanih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih v gradbeništvu, gostinstvu ter v zdravstvu in socialnem varstvu.